Led na mnoge načine že dolgo privlači ljudi. Eni ga imajo radi v kozarcu pijače, drugi drsajo po njem, tretji se potapljajo pod njim, četrti pa po ledu plezajo. Priljubljenost t.i. lednega ali ledenega plezanja se v svetu in pri nas v zadnjih letih hitro veča. A ni bilo vedno tako.
Začetniki planinstva in plezanja nasploh so se dolgo časa držali le skal in se izogibali ledu, kjer se je le dalo. Sicer je bila že leta 1912 organizirana prva znana tekma v lednem plezanju na ledeniku Brenva v Italiji, ki jo je organiziral izumitelj klasičnih derez, vendar se ledno plezanje kot šport takrat še ni prijelo. Težava je bila predvsem v pomanjkanju ustrezne opreme. Pa tudi kasneje, ko so že poznali cepin, dereze in orodja za klesanje stopinj v poledenel sneg, je bilo ledno plezanje še v povojih. A vendar so bila ravno ta orodja ključna za pospešen razvoj te discipline.
Dolgo se je zaradi navidez bolj ugodnih razmer po ledu plezalo le v gorah. A v sedemdesetih so plezalci “odkrili” nove možnosti plezanja po vodnem ledu – zaledenele slapove. Prvi zaledeneli slap pri nas so leta 1979 preplezali Vanja Matijevec, Lado Vidmar in Blaž Oblak. Podali so se na prelep slap, ki ga lahko vidimo s ceste malo pred Martuljkom. Zaradi vseh težav, ki so jih imeli med plezanjem, so ga poimenovali kar Lucifer. In tako se je začelo. Že leta 1981 so zaradi izredno ugodnih razmer, ko je bila zmrznjena velika večina slapov, pa tudi velike stene v Alpah, preplezali večino slapov, ki so bili zanimivi in s tedanjo opremo še obvladljivi.V Sloveniji imamo kar veliko število slapov, ki pa so precej raztreseni, od tega jih je verjetno največ v Logarski dolini (38), potem so tu še dolina Kokre, Tamar, Jezersko, Matkov kot in tako dalje. Pozna se tudi pomanjkanje namenskih centrov, kar zadevo dodatno otežuje.
Plezanje po zamrznjenih slapovih je kmalu postala samostojna disciplina. Ker so imeli plezalci velike preglavice, je v sodelovanju s proizvajalci počasi nastala specializirana oprema. En primer so posebne dereze, ki imajo izmenljiva prednja zoba. Zaradi narave lednega plezanja sta ta dva zoba izpostavljena največjim obremenitvam in se lahko zlomita, zato je pomembno, da ju lahko hitro zamenjamo. Take dereze so tudi precej dražje od običajnih. Poleg tega se je iz navadnega cepina razvil nov cepin, namenjen prav plezanju v ledu, ki s svojo obliko že na daleč izstopa. Običajno se dereze uporabljajo v navezi z enim ali dvema cepinoma.
Poleg čistega lednega plezanja poznamo danes tudi t.i. “dry tooling” oziroma plezanje po skali s cepini in derezami. Ideja je bila ta, da bi lahko plezalci iz enega ledenega dela “preskočili” na drugega kar po skali. To jim je tudi uspelo in dobri plezalci lahko z ledenimi orodji premagujejo tudi “zaguljene” previsne stene. Tako niso več problem niti kombinirane ledeno-skalne smeri. Ravno nasprotno, brez dry toolinga bi bili veliko bolj omejeni pri izbiri smeri.
V lednem plezanju poznamo tudi tekmovanja. V Sloveniji imamo tako Slovenski pokal v lednem plezanju (www.ice-climbing.net) in ravno te dni, natančneje 13. januarja, se bo odvijala druga tekma pokala v Mlačci pri Mojstrani. Slovenske barve v svetovnem pokalu že nekaj let uspešno branita Aljaž Anderle in Klemen Premrl, pridružil se jima je pa tudi mladi Primož Hostnik (zmaga v Koetsach-Mauthnu 2004). Tudi med ženskami imamo kar nekaj dobrih tekmovalk, med njimi Urško Bačovnik, Tanjo Grmovšek, Jasno Pečjak in druge. Skratka, dobrih lednih plezalcev in plezalk nam ne manjka!
Ledno plezanje je v omejenem okviru omogočeno tudi popolnim začetnikom, ki bi se radi le preizkusili. Koren sports (031/513 645, Andraž ali www.koren-sports.si) za 35 evrov od decembra do konca marca v Mojstrani izvaja dve- do triurne programe za vse zainteresirane. Varovanje je urejeno tako, da se na vrhu fiksira vrv, ki zagotavlja varnost tudi pri zlomu ledu. ŠOU Šport gre še korak dlje, saj študentom omogoča dvodnevni tečaj lednega plezanja v obsegu 24 ur. V okviru tečaja naj bi osvojili znanja od pravilne uporabe opreme do tehnike plezanja in varovanja v ledu. Vsekakor privlačno! Termini in cene za študijsko 2006/07 žal še niso znani.
Upam, da sem s tem kratkim člankom vsaj malo pritegnil vašo pozornost in povečal željo po novih izzivih. Če pa se bo iz študentskih vrst po zaslugi te predstavitve rodil še kakšen nov navdušenec nad to izredno športno disciplino, bom še posebej zadovoljen! Pa srečno, Kekec!
Še nekaj zanimivih povezav:
www.plezanje.net Plezanje.net
www.ad-pecjak.si/ao/ Alpinistični odsek Domžale
Bojan Kotur
