Gibanje ima veliko pozitivnih učinkov na zdravje, med drugim zniža tudi verjetnost za infarkt. Čeprav nekateri zelo poudarjajo, da so že vsakodnevne aktivnosti lahko oblika gibanja, raziskava razkriva, da te ne zadoščajo za varovanje pred infarktom. Fizične aktivnosti, ki so del vsakodnevnih opravil in službenih obveznosti, očitno niso preveč učinkovite. Precej boljši učinek ima športna vadba v prostem času in uporaba aktivnih načinov prevoza.
Raziskava je trajala kar 20 let
V raziskavi je sodelovalo 3.614 prebivalcev regije Västra Götaland. 269 udeležencev je tekom raziskave utrpelo infarkt. Fizično aktivnost vseh udeležencev so raziskovalci ocenili s pomočjo anket, nekateri udeleženci so nosili tudi napravo za štetje korakov. Rezultati raziskave kažejo, da se fizična aktivnost v prostem času ali med transportom odraža tudi na objektivnem, merljivem nivoju: kot rezultat števca korakov. Fizična aktivnost pri delu teh rezultatov ni pokazala.
Ni vseeno, kdaj in kje smo aktivni
Pretekle raziskave so preučevale predvsem vpliv fizične aktivnosti v prostem času na zdravje. Šele v zadnjih letih je bilo več pozornosti namenjene fizični aktivnosti pri delu.
Že rezultati raziskav zadnjih nekaj let pa so precej presenetljivi: fizična aktivnost pri delu ima lahko celo negativne učinke na zdravje in poveča tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. Fizično naporna dela so namreč pogosto povezana s stresom, nezadostno regeneracijo, onesnaženim zrakom in splošno šibkejšimi socioekonomičnimi pogoji. Vse to lahko nasprotuje pozitivnim učinkom, ki jih sicer prinaša fizična aktivnost.
Raziskovalci upajo, da bodo spoznanja spodbudila ljudi h gibanju
Spodbujanje ljudi k fizični aktivnosti, kot je hoja, kolesarjenje in športna vadba, je lahko pomembna strategija pri zmanjševanju števila infarktov v splošni populaciji. Raziskovalci si zato s svojim delom prizadevajo tudi povečati zavedanje o pomenu aktivnosti. Želijo si tudi sprememb na področju javnega zdravstva, ki bi spodbudile družbo k fizični aktivnosti v prostem času.
Novinar
