Vsi ljubitelji moderne in vojaške zgodovine ste gotovo že slišali in obiskali marsikatero izmed nekdanjih vojaških baz, ki jih je na območju republik bivše SFRJ postavila Jugoslovanska ljudska armada. Najbolj impozantna in znana sta gotovo vojaško letališče v Željavi ter Titov bunker v Konjicu. Morda pa niste vedeli, da tudi slovensko ozemlje skriva enega izmed bolj zanimivih jedrskih bunkerjev v Evropi. Sploh pa je bunker Škrilj toliko bolj misteriozen, saj se skriva globoko v kočevskih gozdovih in je bil še pred nekaj leti zaprt za javnost.
Bunker Škrilj in grožnja jedrske vojne
Razlog za nastanek bunkerja Škrilj oziroma objekta K-35 je bil, kot si lahko mislite, spor med Titom in Stalinom, ki je vrhunec dosegel v letu 1948. Tito je v spor s Stalinom prišel predvsem zaradi prizadevanj, da bi pod svojim vodstvom združil veliko balkansko federacijo vključno z Bolgarijo in Albanijo, kar pa sta poleg Stalina zavračali tudi bolgarska in albanska komunistična partija. Velike ambicije za prevzem vodstva nad vsemi komunističnimi državami v svetu pa je imel seveda tudi Stalin, kar je nazadnje pripeljalo do odkritega spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
Ker Jugoslavija ni bila imuna pred komunistično paranojo, je zvezno vodstvo v naslednjem letu ukazalo gradnjo podzemnih zaščitnih objektov po celotni državi. Iz teh objektov naj bi se tri mesece vodil lokalni odpor, JLA pa bi med tem časom skušala izvesti protinapad.
Bunker Škrilj je bil zgrajen leta 1957 kot komunikacijska podpora bližnjim vojaškim objektom v Gotenici, kamor naj bi se v primeru napada zateklo republiško vodstvo. Bunker je nastal v zaprtem vojaškem območju Kočevskega, ki je v času Jugoslavije obsegal več kot 220 kvadratnih kilometrov površin. Za njegovo gradnjo, ki se je odvijala v strogi tajnosti, je bil zadolžen zloglasni komunistični politik Ivan Maček – Matija.
Kako je izgledal kraj, ki je nudil tri mesece zaščite?
Bunker je zgrajen kar 80 metrov pod površjem in se lahko pohvali s 500 metri podzemnih hodnikov in šestimi sobami, kjer bi 30 članov osebja lahko preživelo 100 dni. To je bilo po oceni vojaškega vodstva dovolj, da bi se organiziral jugoslovanski protiudar. Sobane so imele lastno vodno zajetje in dva generatorja.
Glavni vhod bunkerja varujejo ogromna jeklena vrata, ki tehtajo kar pet ton. Za gradnjo bunkerja je jugoslovanska oblast uporabila najboljše materiale iz vse Evrope, objekt pa je bil izjemno dobro vzdrževan tudi po razpadu bivše skupne države, saj ob odprtju ni bila potrebna praktično nikakršna prenova. Morebitne prebivalce bunkerja pa sta ščitili še dve varovalki. Ob vhodu vas pričakajo umivalnik, prha in skafander. V primeru uporabe atomske bombe ali bojnih strupov je bilo tako tu pred vstopom v nadaljnji del bunkerja poskrbljeno za razstrupljevanj. V primeru vdora v bunker ali kontaminacije le-tega, je objekt K-35 seveda ponujal še zasilni izhod, do katerega vodi 72 metrov visoka lestev.
Bunker v Škrilju je bil vedno zasnovan kot podporni objekt v primeru jedrskega napada. Zato je nekoliko morbidna tudi usoda njegovega osebja, če bi dejansko prišlo do njegove uporabe. Po treh mesecih naj bi se vojska ponovno organizirala globoko v notranjosti Bosne, republiško vodstvo pa bi tja prepeljali po zraku, saj so v bližini Gotenice načrtovali tudi vojaško letališče. Projekt ni bil nikoli dokončan. Osebje podpornega bunkerja Škrilj pa bi bilo prepuščeno na milost in nemilost sovjetski vojski in jedrskemu sevanju, ki bi ostalo po eksploziji atomske bombe.
Načrtujete obisk bunkerja?
Bunker Škrilj se nahaja na še vedno zaprtem območju na Kočevskem, kjer veljajo stroga varnostna pravila. Zato je ogled in dostop do tja mogoč samo ob predhodni najavi in v organizirani ekipi od 10 do 25 ljudi. Zberite nekaj prijateljev ali družinskih članov in se pogumno podajte v raziskovanje slovenskega vojaškega podzemlja!
Še enkrat pa moramo opozoriti, da gre za vojaško območje z omejenim gibanjem, kamor v lastni režiji ne smete, za to pa obstajajo dobri razlogi. Nedaleč stran je vojaško strelišče, nad bunkerjem pa se nahaja tudi medvedji brlog.
Novinar
