Stres med izpitnim obdobjem, od ekonomske negotovosti do motivacije za učenje

Exhausted student girl lying on the floor among textbooks, tests and gadgets, copy space. Woman holding head with hands, got tired while preparing for exams. Education and overworking concept
Foto: Prostock-Studio on iStock

Za velik del študentov je izpitno obdobje čas precejšnje anksioznosti, depresije, stresa in izgorelosti. Te motnje ne vplivajo le na psihično počutje študentov, temveč lahko poslabšajo tudi njihovo učno uspešnost in dolgoročni uspeh. Kronični stres, če ga ne nadzorujemo, ima lahko zelo škodljiv vpliv na telesno in duševno zdravje. Pojavlja se lahko na različne načine, vključno z  prebavnimi težavami, glavoboli, mišično napetostjo in bolečinami, srčnimi boleznimi, težavami s spanjem, povečanjem telesne teže ter težavami s spominom in koncentracijo. 

Vzroki za povečan stres med izpitnim obdobjem so številni in vključujejo strah pred neuspehom, prevelika pričakovanja, družbeni in družinski pritisk ali preprosto zahtevno naravo študija.

Kaj povzroča stres?

Pritisk, da bi se med študijem izkazali, je za mnoge študente pomemben dejavnik stresa. Tekmovalna narava univerzitetnega izobraževanja skupaj z visokimi družinskimi in družbenimi pričakovanji lahko ustvarijo okolje, v katerem študenti čutijo stalen pritisk, da morajo biti uspešni. 

Tudi družbena omrežja so povezana s povečanjem ravni stresa med študenti. Čeprav lahko platforme družbenih omrežij olajšajo povezovanje z vrstniki in izmenjavo izkušenj, lahko prispevajo tudi k občutkom neustreznosti in socialne izolacije. Nenehna izpostavljenost idealiziranim različicam življenja drugih ljudi lahko študente privede do neugodnih primerjav z lastnim življenjem, kar lahko povzroči povečan občutek stresa in tesnobe.

Worried girl checking smart phone at home
Foto: AntonioGuillem iz iStock

Še en vir stresa za študente je ekonomska negotovost. Zaskrbljenost glede možnosti zaposlitve po zaključku študija ta stres še poveča, zlasti v obdobjih gospodarske recesije ali nestabilnosti.

Fizično zdravje

Očitno je, da lahko stres močno vpliva na telesno zdravje. Povzroči glavobole in migrene, poslabšanje obstoječih bolezni, kot sta astma ali bolezni srca, in celo razvoj dolgoročnih zdravstvenih težav, kot sta visok krvni tlak in oslabljen imunski sistem. Poleg tega lahko kronični stres zmoti normalen cikel spanja, kar vodi v nespečnost in druge motnje spanja. Slabo spanje lahko še dodatno poveča raven stresa in tako ustvari začaran krog stresa in motenj spanja.

Psihično zdravje

Prav tako je zaskrbljujoč vpliv stresa na duševno zdravje. Kronični stres lahko povzroči vrsto težav z duševnim zdravjem, vključno z anksioznostjo, depresijo in izgorelostjo. Lahko prispeva k razvoju nezdravih mehanizmov za spoprijemanje s stresom, kot sta zloraba psihoaktivnih snovi ali motnje hranjenja. Stres lahko tudi škodljivo vpliva na kognitivne funkcije, kar povzroča težave s koncentracijo, sposobnostjo odločanja in spominom.

Socialna podpora

Socialna podpora je lahko pomemben zaščitni dejavnik pred stresnimi dejavniki, s katerimi se srečamo med študijem. Študenti, ki imajo trdno mrežo socialne podpore, so pogosto bolje opremljeni za spopadanje s stresom. Nasprotno pa lahko negativna čustva vplivajo na odnos med socialno oporo in stresom. Negativna čustva, kot so žalost, tesnoba ali osamljenost, lahko ovirajo sposobnost študentov, da poiščejo ali sprejmejo pomoč. Takšna čustva lahko tudi izkrivljajo študentovo dojemanje podpore, ki jo prejema, zaradi česar se počuti nepodprtega, tudi če je pomoč na voljo. To poudarja, kako pomembno je, da se pri obvladovanju stresa med izpitnim obdobjem ukvarjamo z negativnimi čustvi.

Diversity, people and hands in support, trust and unity for community against sky background. Diverse group hand holding together in united team building collaboration and teamwork solidarity success
Foto: PeopleImages iz iStock

Prisotnost socialne podpore, ki ga sestavljajo prijatelji, družinski člani ali mentorji, lahko bistveno ublaži vpliv stresa. Ta mreža zagotavlja čustveno podporo, praktično pomoč in občutek pripadnosti. Vendar je kakovost teh odnosov pomembnejša od njihove količine. Oblikovanje globokih in smiselnih vezi z nekaj izbranimi posamezniki se lahko pogosto izkaže za bolj koristno obliko podpore kot vzpostavljanje številnih površinskih odnosov.

Ali je stres vedno škodljiv?

Stres močno vpliva na sposobnost študenta, da dosledno in stabilno opravlja študijske obveznosti. Lahko ovira koncentracijo, povzroča izpade spomina in zmanjšuje motivacijo za učenje ali obiskovanje pouka. Kronični stres lahko sčasoma povzroči izgorelost, stanje telesne, čustvene in duševne izčrpanosti, za katero je značilna izguba zanimanja za akademske dejavnosti in slabša akademska uspešnost.

Vendar pa ni nujno, da je vsak stres škodljiv. Pomembno je poudariti, da je določena raven stresa lahko koristna, saj študente motivira za študij in dobre rezultate. Ključno je učinkovito obvladovanje stresa, da ne postane prevelik in ne privede do izgorelosti.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.