V letošnjem letu Sanje prinašajo na naše police nove izdaje brezčasnih klasik, kot tudi sveže prevode svetovnih uspešnic in nenazadnje tudi novo dopolnjeno zbirko slovenske poezije.
Mila Kačič : Skoz pomladni dež bom šla
Ljubezen v vseh možnih oblikah in vsa možna občutenja ljubezni. Neizrečena, neizhrepenjena, neuničljiva, neizživeta … na veke vekomaj večna. Od črke do črke, od pričetka do zadnjega verza je neposredna, čuteča, trpka in večno ljubeča. Zbrana poezija Mile Kačič tokrat na enem samem mestu – v novi, dopolnjeni ediciji knjige Skoz pomladni dež bom šla. Z občutenim spremnim zapisom Nataše Barbare Gračner, dodano bibliografija avtorice, življenjepisom, seznamom prejetih nagrad ter pregledom Milinih gledaliških in filmskih vlog.
Mary Wolstonecraft Shelley : Zadnji človek
Piše se 21. stoletje. Po Evropi kosi skrivnostna pandemija, ki se hitro širi po vsem svetu. Zdi se, da jo je povzročil človek s svojim sebičnim načinom življenja. In zdi se, da jo bo preživel en sam človek …
Leta 1826 je Mary Wollstonecraft Shelley objavila nenavadno mojstrovino, apokaliptični distopični roman z naslovom Zadnji človek. Roman se prične z odkritjem preroškega rokopisa, ki ga je leta 2100 napisal zadnji preživeli iz apokalipse. Avtorica bralstvo izzove, naj si predstavlja svet, v katerem med številnimi živimi bitji izumirajo le ljudje. A v odsotnosti človeštva cvetijo druge vrste. Bliskovito zmanjšujoča se skupina preživelih je priča, kako se svet vrača v stanje prvinske lepote, v vseobsegajoči rajski vrt.
V Zadnjem človeku ljudje izumirajo, svet pa se zaradi tega zdi boljši; zadnji preživeli si zato zastavi bistveno vprašanje: o pravici do lastnega obstoja. Izjemnega pomena za čas tu in zdaj so zaključna svarila, pri katerih vztraja romaneskna stvaritev: prvič, naše človeškosti v najglobljem bistvu ne opredeljujejo umetnost, vera ali politika, temveč temelja naših skupnosti, družnost in sočutnost. Drugič, pripadamo le eni od mnogih vrst na Zemlji in naša neobhodna naloga je naučiti se sobivanja z naravnim svetom, ki ne obstaja za izkoriščevalske potrebe človeštva, temveč avtonomno po sebi, iz stvarstva, narave, kozmosa samega. Kot lepo zapiše Olivia Murphy: »Roman jasno pove, da smo ljudje pogrešljivi.«
Orhan Pamuk : Noči kuge
V Nočeh kuge vodilni turški romanopisec z epsko potezo naslika napeto zgodovinsko fresko, postavljeno v večstoletno preteklost, a z osupljivo aktualno noto. Piše se leto 1900. Ko na izmišljenem otoku v Otomanskem cesarstvu, na katerem vlada velika napetost med muslimanskim in pravoslavnim grškim prebivalstvom, izbruhne kuga, se otočani uprejo. Da bi zajezil epidemijo, osmanski sultan Abdul Hamid II. na otok pošlje enega svojih najbolj izkušenih strokovnjakov za ravnanje v izrednih razmerah – pravoslavnega kristjana. Nekateri muslimani, vključno s privrženci priljubljene verske sekte in njenim voditeljem šejkom Hamdullahom, nočejo sprejeti previdnostnih ukrepov in karantene. Nato se zgodi umor, kar odpre nove neznanke: gre za naključen splet okoliščin ali za politično motiviran uboj, maščevanje za kugo?
Ker se kuga še naprej hitro širi, sultan na otok pošlje drugega zdravnika, tokrat muslimana, in ponovno razglasi stroge karantenske ukrepe. Toda zaradi nesposobnosti otoškega guvernerja in lokalne uprave ter nespoštovanja prepovedi s strani prebivalcev je karantena še vedno neuspešna, število smrtnih žrtev pa še naprej narašča. Sultan, soočen z nevarnostjo, da bi se kuga razširila na Zahod in v Istanbul, se ukloni mednarodnemu pritisku in osmanskim in drugim tujim vojaškim ladjam dovoli blokado otoka. Prebivalci Mingherije, prepuščeni sami sebi, so sedaj primorani najti način, da na lastno pest premagajo smrtonosno bolezen …
Orhan Pamuk : Novo življenje
»Nekega dne sem prebral knjigo in moje življenje ni bilo več enako.«
Tako se začne Novo življenje, osupljivo lepi roman ceste izpod peresa Nobelovca Orhana Pamuka. Roman, droben po obsegu, a ne po tehtnosti, prinaša zgodbo o mladem študentu, ki hrepeni po življenju, obljubljenem na straneh nevarne čarobne knjige. Zaljubi se, opusti študij, obrne hrbet domu in družini ter se v iskanju neulovljivih fantazij poda na nemirno avtobusno potovanje po provincah. Pred njim se odpre čudovita odisejada, ki razgali osrčje sušne dežele v vsej njeni divjosti. Čarovnija Pamukovega ustvarjanja oživi v kavarnah s črno-belimi televizorji, na avtobusih, kjer se potniki v dolgih urah vožnje na utripajočih zaslonih gledajo B-filme, skozi razbitine, ki ležijo ob avtocesti, v paranoičnih fikcijskih zgodbah o vohunih, točnih kakor ure …
Novo življenje popelje na nepredvidljivo duhovno potovanje v sušno srce Turčije – v imenu ljubezni, literature in svobode. Surealistična zgodba z mnogimi zapleti in nepredvidljivimi zankami je nastala, ko je Pamuk trpel za nespečnostjo, ki jo je povzročila zelo dolga vožnja z letalom, nato pa postala vzletna steza za pisateljevo izjemno literarno potovanje.
Ali Smith : Jesen
Daniel je star – stoletje. Elisabeth, rojena leta 1984, usmerja pogled v prihodnost. Poletje je, v katerem se piše zgodovina, ki bo zaznamovala generacije. Združeno kraljestvo se razdružuje in razpada na kosce. Ali Smith velja za eno najsijajnejših peres sodobne škotske literature. Jesen zazveni kot lepa, ganljivo bridka simfonija spominov, sanj, mimobežnih resničnosti in krhkosti zapisanih življenj. Knjiga je dobitnica literarne nagrade baileys, ki posebej slavi ženske glasove. Bila je tudi v finalnem izboru za nagrado booker.
Kvartet Letnih časov je zbirka štirih samostojnih romanov, ločenih, a vendar medsebojno povezanih. Jesen, Zima, Pomlad in Poletje se s prostranimi koraki sprehajajo skozi intimne in skupnostne zgodovine, in ko jih postavimo enega ob drugega, dobimo uvid v nekaj večjega – vsi štirje letni časi, sopovezani v teku časa, trenutek, v katerem se rodi zgodba – znana domačnost in presenetljiva prenovitev, prav to, kar vsako letno razdobje je.
Novinar
