10. marca se tradicionalno spominjamo smrti štiridesetih mučenikov iz Sebaste, ki so umrli zaradi svoje neomajne vere v Kristusa. Po prepričanju starejših generacij pa je god štiridesetih mučenikov tudi vremenski mejnik. Včasih je namreč veljalo prepričanje, da slabo vreme na dan mučenikov pomeni še štirideset dni dodatnega slabega vremena. Glede na vremensko napoved za 10. marec, nam ne kaže preveč dobro. Poglejmo si, kako je nastal dan mučenikov in zakaj ga praznujemo.
Preganjanje kristjanov v četrtem stoletju
Cesar Konstantin je leta 313 izdal milanski edikt, s katerim je kristjanom podelil versko svobodo. Vendar pa vsi njegovi vojaški poveljniki tega niso bili pripravljeni sprejeti in so se namesto tega odločili, da se bodo znebili vseh kristjanov v svojih vrstah. Na Vzhodu je začel Licinij, sprva strpen in dobrohoten vladar, po sporu s sovladarjem Konstantinom okrog leta 320 preganjati kristjane. Najprej se je lotil čistke na svojem dvoru in v vojski. V Kapadokiji je razglasil odlok, s katerim se je moral vsak kristjan odreči svoji veri, sicer ga je čakala smrt.
Eden izmed Licinijevih poveljnikov po imenu Agricola iz armenskega mesta Sebaste, ki je preziral kristjane, je okoli leta 320 od vseh vojakov pod svojim poveljstvom zahteval, da žrtvujejo bogovom.
Skupina štiridesetih krščanskih vojakov elitne cesarske legije se je uprla ukazu svojega poveljnika in ni hotela zatajiti svoje vere. Agricola je može poskušal privabiti k žrtvovanju s tem, da jim je obljubljal čudovita darila in usluge, če bi se odpovedali svoji veri. To pa vojakov ni odvrnilo in neomajno so vztrajali. To je seveda razjezilo Agricolo, ki jih je dal vreči v ječo. Po legendi naj bi v zaporu napisali še poslednje pismo, oporoko, v kateri so zapisali, da želijo biti pokopani v vasi v Mali Aziji, danes znani pod imenom Kyrklar.
Kruta smrt pogumnih vojakov
Čez en teden jih je zaslišal vrhovni poveljnik čet. Sprva so jih mučili, da bi se spreobrnili. Ker pa naj zaradi Božje intervence ne bi čutili nikakršne bolečine, si je zanje izmislil nenavadno, a zelo kruto smrt. Odvzeli so jim vso obleko in jih v mrazu in ledenem vetru postavili na zamrznjen ribnik znotraj mestnega obzidja. Za tiste, ki bi si morda premislili, je bila blizu ribnika kopel s toplo vodo. Eden je to res storil, vendar je umrl zaradi nenadne temperaturne spremembe. Namesto njega je na led stekel vojak, ki je stražil kopališče, ki se je ob pogledu na pogum umirajočih vojakov spreobrnil in tako je bilo mučencev spet štirideset. Sodnik je naslednje jutro ukazal, naj še živim polomijo roke in noge, trupla sežgejo na grmadi, pepel pa potresejo v reko.
Kako danes obeležujemo dan mučenikov?
Češčenje štiridesetih mučencev iz Sebaste se je na Vzhodu hitro razširilo, na Zahod pa je njihovo češčenje prinesel škof Gavdencij iz Briksije, ki je rad obiskal vzhodne kraje.
Tradicionalno naj bi moški na ta dan prejeli simbolično darilo, vključno s suhimi slivami, trnjem in klobaso. To naj bi jih opominjalo, da se mučeništvo v njihovem življenju še vedno dogaja. Danes pa gre bolj za izkaz pozornosti dam do gospodov, saj se dva dni pred tem, na 8. marec, gospodje spomnijo na svoje izbranke.
Novinar
