V Evropski Uniji sta se v preteklosti oblikovala dva bloka glede vprašanja jedrske energije. Nekatere države so začele množično opuščati oz. so že a priori prepovedale ta način pridobivanja električne energije. Spet druge, med katere sodi tudi Slovenija, pa v jedrskih elektrarnah vidijo prihodnost.
Zaradi opuščanja fosilnih goriv postaja vprašanje pridobivanja energije vse pomembnejše. Pojav električnih avtomobilov in drugih od elektrike odvisnih naprav ima za posledico vse večje potrebe, virov pa je premalo. Kakšno vlogo igrajo v tej zgodbi jedrske elektrarne?
Zapiranje in opuščanje jedrskih elektrarn
Gotovo vsak pozna zgodbo o nesreči v Černobilu. To ukrajinsko mesto je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja močno zaznamovalo Evropo in ves svet. Čeprav so gibanja, ki se zavzemajo za prepoved jedrskih elektrarn, obstajala in bila uspešna že prej, je Černobil močno vplival na nadaljnji razvoj atomske energije.
Italija
Naši zahodni sosedi Italijani so eno leto po omenjeni nesreči, tj. leta 1987, o jedrski energiji odločali na referendumu. Velika večina volivcev je podprla zaprtje elektrarn, med drugim tudi jedrske elektrarne Montalto di Castro, ki še sploh ni bila dokončana. Leta 1990, le tri leta po referendumu, so Italijani zaprli zadnjo nuklearko.
Italija je leta 2020 kar 73,7 % električne energije proizvedla iz obnovljivih virov (hidro, geotermalna, sončna, vetrna, biomasa) in le 26,3 % iz fosilnih (nafta, plin), pri čemer so premog že popolnoma opustili. Številke se na prvi pogled slišijo lepo, dokler ne omenimo, da Italija proizvede le 25 % energije, ki jo porabi. Fosilna goriva še vedno predstavljajo 77,7 % celotne porabe v Italiji.
Avstrija
Še bolj zanimivi so Avstrijci, ki so o nuklearnih elektrarnah odločali že v sedemdesetih letih. S tesno večino (50,5 %) so odločili proti jedrski energiji. Gradnja jedrske elektrarne Zwentendorf je bila že dokončana, vendar je njen zagon preprečil referendum leta 1978. Kmalu po referendumu je bil sprejet zakon, ki prepoveduje gradnjo jedrskih elektrarn v Republiki Avstriji. Zgrajena elektrarna Zwentendorf je danes muzej, Avstrija pa mora uvoziti 74,5 % energije.
Belgija
Gibanja za opustitev nuklearne energije so bila vplivna tudi v Belgiji, vendar postopoma izgubljajo podporo. Ankete, izvedene v drugi polovici lanskega leta, kažejo, da 85 % Belgijcev želi obdržati jedrsko energijo, 87 % vprašanih pa podpira investicije v gradnjo manjših jedrskih elektrarn.
Nemčija
Slon v trgovini s porcelanom je v kontekstu opuščanja jedrske energije Nemčija. Na prelomu tisočletja so začeli Nemci sprejemati prve ukrepe in pravne akte za postopno opuščanje nuklearnih elektrarn. Le-te naj bi nadomestili obnovljivi viri energije. Celoten proces je pospešila jedrska nesreča v Fukušimi leta 2011, po kateri je Merklova vlada z veliko ihto zaprla 8 od 17 reaktorjev. Ostale elektrarne so postopoma sledile in spomladi 2023 je Nemčija zaprla zadnje 3 nuklearke.
Posledice teh odločitev so bile negativne. Pustimo ob strani rast cen energije v Nemčiji in razburkano politično klimo, saj so ekološke posledice v tem kontekstu bolj relevantne. Kmalu po začetku vojne v Ukrajini so Nemci začeli ponovno zaganjati že zaprte termoelektrarne na premog. Odločitev je podprla celo predsednica koalicijske stranke Zelenih, čeprav je po njenih besedah to storila »s težkim srcem«.
Raziskava ameriškega National Bureau of Economic Research iz Cambridga iz leta 2019 (tj. še pred zaprtjem vseh nukleark) je ocenila, da je jedrsko energijo v Nemčiji skoraj v celoti nadomestila energija iz termoelektrarn in uvožena elektrika. Strošek te tranzicije naj bi po njihovi oceni državo stal 12 milijard evrov letno, uporaba fosilnih goriv pa ima za posledico 1100 človeških smrti zaradi povečanega onesnaževanja. Če bi Nemčija obdržala jedrske elektrarne, medtem ko izvaja tranzicijo na obnovljive vire, bi porabila za četrtino manj plina in kar za tretjino manj premoga.
Kam stremi Slovenija?
Slovenija pridobi daleč največ električne energije iz jedrske elektrarne Krško. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v Krškem leta 2022 proizvedenih kar 47 % slovenske elektrike. Sledijo obnovljivi viri energije (skupaj s hidroenergijo) z 32 % in premog z 21 %. Vendar pa Slovenija ni samozadostna, saj z domačimi viri energije zadovolji manj kot polovico svojih potreb (48 %), preostanek mora uvoziti.
Rast porabe in vprašanje TEŠ 6
Energetska odvisnost naše države z leti narašča. Tako se je energetska odvisnost z leta 2021 na 2022 povečala za kar 5 %. Jasno je, da bomo morali zaradi vse popularnejših električnih avtomobilov, centralnih ogrevanj, klim in ostalih porabnikov ter geopolitičnih dogajanj le še povečati proizvodnjo elektrike. Prav tako je treba upoštevati, da se je vlada zavezala zapreti termoelektrarno Šoštanj do leta 2033. Zaradi omenjenih dejavnikov vse bolj dvomim, da nam bo ta cilj uspelo doseči.
Šesti blok termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) je najsodobnejša termoelektrarna v Evropski Uniji, grajena je bila med letoma 2008 in 2014. Z elektrarno je povezana predvsem korupcijska afera, saj je cena projekta s prvotnih 691 milijonov € narastla na več kot 1,4 milijarde €. Življenjska doba TEŠ 6 je 40 let, tj. nekje do leta 2054. Zato se upravičeno pojavlja vprašanje, ali je smiselno zapreti preplačano elektrarno že čez 9 let, medtem ko Nemci ponovno zaganjajo veliko starejše in s tem okolju nevarnejše elektrarne.
Slovenija podpira jedrsko
Kljub nejasni prihodnosti termoelektrarne mora biti iskanje alternativ prioriteta vsakokratne vlade. V Sloveniji vlada precejšnja naklonjenost jedrski energiji. Gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne podpira 68,6 % ljudi, le 21,1 % pa ideji nasprotuje (anketo je pred kratkim objavil časopis Dnevnik). Največ podpore za JEK 2 je med mladimi in posamezniki z univerzitetno izobrazbo.
Še prepričljivejšo podporo jedrska energija uživa – na presenečenje vseh – med slovenskimi politiki. Izgradnjo JEK 2 podpirajo vse parlamentarne stranke, hkrati pa zagovarjajo izvedbo posvetovalnega referenduma. Določeno neenotnost je moč zaznati glede časa izvedbe omenjenega referenduma. Opozicijski stranki SDS in NSi in zunajparlamentarna SLS si želijo referendum izvesti čimprej, zato je SDS pred dnevi že vložila predlog za razpis referenduma.
Med koalicijskimi strankami ni mogoče zaznati take zagnanosti. Premier Golob je, kot poroča RTV, izvedbo referenduma napovedal takrat, ko bodo znani stroški in druge podrobnosti gradnje bloka. V Levici poudarjajo tudi ustrezno informiranost državljanov, saj gre, kot navajajo, za zelo pomembno odločitev. Kljub trenutni previdnosti se je vlada za izvedbo projekta JEK 2 zavezala v koalicijski pogodbi, zdaj pa kaže, da želijo referendum prestaviti za kar nekaj let. Po nekaterih napovedih šele na leto 2027 ali 2028.
Gradnji jedrske elektrarne nasprotujejo nekatere nevladne organizacije. Leta 2021 so Focus, društvo za sonaraven razvoj, Center za pravno varstvo človekovih pravic in okolja in Društvo Prihodnost vložile tožbo proti Ministrstvu za infrastrukturo zaradi izdaje energetskega dovoljenja za JEK 2. Prvostopenjsko sodišče je tožbo zavrglo, vendar so se nevladniki pritožili. Pritožba je bila maja 2023 na Vrhovnem sodišču zavrnjena.
Prepričan sem, da bodo nasprotniki jedrske energije pred referendumom precej aktivni. Zato je še toliko bolj pomembno, da si pridobimo objektivne informacije in da o odločitvi dobro premislimo. Poraba električne energije se bo namreč do leta 2050 podvojila, sončne elektrarne in vetrnice pa, kot kaže, ne bodo uspele zadovoljiti naših potreb. Napačne odločitve glede energetske prihodnosti ne bodo vplivale le na to, ali nas bo pozimi zeblo, ampak bodo bistveno zaznamovale evropsko geopolitiko naše generacije.
Novinar
