V Bankoku na Kaosanu sva uredila še zadnji vizi, ki sva ju potrebovala za nadaljevanje poti. Naslednji dan sva zaužila vsak svoj “fried rice” na tajskem ozemlju ter se vkrcala na avtobus, ki je bil namenjen do tajsko – kamboške meje.
Na meji sva naletela na zanimive prizore – asfaltirana cesta naenkrat izgine, tuk-tuke zamenjajo ročne rikše, lokalni dobičkarji naju napadejo in nama ponujajo vizo in prevoz. Ignorirava jih in se odpraviva do imigracijskega okenca, izpolniva formularje in poleg potnega lista predloživa vsak po 20 dolarjev, kot piše na tabli. “Welcome to Cambodia,” nama reče še zadnji uradnik, s katerim imava opravka. Po birokratskih formalnostih sedeva na drug avtobus in po cesti, ki si komajda zasluži svoje ime, sledi 150 kilometrov dolga pot v Siem Reap.
Ankor Wat
Siem Reap je mesto, kjer se nahaja največja znamenitost Kambodže, Ankor Wat. Templji, ki so spomin na veličastno civilizacijo, danes veljajo za eno največjih arheoloških najdbišč na svetu. Številne zgradbe in templji pričajo o starodavni kulturi. Na začetku 11. stoletja je imelo mesto milijon prebivalcev in je gotovo bilo čudovita prestolnica vse Azije. Cvetelo je do 14. stoletja, ko so vanj vdrli tajski bojevniki. Mesto so požgali, prebivalci so ga leta 1430 zapustili in počasi je utonilo v pozabo. Džungla je prerasla skoraj vse stavbe in templje. Leta 1860 so jih ponovno odkrili in začeli odkopavati, leta 1987 so pričeli s celovito obnovo. To ogromno starodavno civilizacijsko gmoto templjev si lahko ogledate s taksijem, kar stane od 15 do 20 dolarjev, s tuk-tukom za 10 dolarjev in z moped taksijem za 6 dolarjev na dan. Za tiste, ki radi kolesarijo, so na voljo tudi kolesa, ki jih najamete za 2 dolarja na dan. Ker sama nisva športne narave, sva izbrala drugo najugodnejšo varianto, ki se nama je hkrati zdela tudi najbolj udobna – moped taksi. Vstopnice za Ankor Wat se prodajajo pri glavnem vhodu, nama jo je že dan prej prinesel najin taksist, ki sva ga najela vnaprej. Cena enodnevne vstopnice je 20 dolarjev, za tri- ali petdnevno vstopnico boste odšteli 40 oziroma 60 dolarjev, zanjo potrebujete še fotografijo. Že dan prej imate vstop na razgledni tempelj Bakheng, ki je ob zahajajočem soncu najlepši za fotografiranje. Z dnevno karto je možno obiskati glavne templje, če pa bi želeli v bolj odročne in odmaknjene dele, boste potrebovali tridnevno vstopnico.
Verjetno ste si ogledali film Lara Croft: Tomb Raider, v katerem igra znana lepotica Angelina Jolie. Večina filma je bila posneta prav v Siem Reapu, v Ankorju. Zato tod najdete tudi številne bare, v katerih ponujajo cocktaile po imenu “Lara Croft Cocktail” ali “Cocktail Angelina”, ki so presenetljivo dobrega okusa.
Posledice vojne
Naslednja destinacija je bila glavno mesto Phnom Penh. V prestolnici ni veliko znamenosti, še tiste, ki so, so bolj žalostnega značaja. V sedemdesetih letih je bila Kambodža priča verjetno najbolj krvavemu poskusu iztrebljanja ljudi. Skrajni komunistični režim Rdečih Kmerov je bil neposredno kriv za smrt skoraj petine prebivalstva. Državljanska vojna je trajala vse do leta 1998, ko je končno napočil mir, še danes pa je moč videti malodušnost in zaprtost ljudi. Kljub vsemu se Kambodža počasi, a vztrajno uvršča na turistične zemljevide; največje zasluge za romanja popotnikov v to deželo ima nedvomno Ankor Wat, popularna tura pa so tudi “killing fields” – množična grobišča, kjer so Rdeči Kmeri na grozovit način pobijali domačine. V bližini so spremenili srednjo šolo v najbolj razvpit in krvav zapor v Kambodži, Tuo Sleng, znan tudi kot S-21, kjer so mučili in pobili več kot 16.000 ljudi. Danes je ta kraj muzej, za domačine predstavlja poduk prihodnjim generacijam.
Po desetletjih vojn je kamboško gospodarstvo eno najslabše razvitih na svetu. Tri četrtine prebivalstva se preživlja s kmetijstvom, industrija je zaradi nelagodja tujih investitorjev zelo šibka, prav tako infrastruktura. Slabo organizirana državna uprava, ki trpi zaradi korupcije, nima vpliva na sivo in črno ekonomijo. Medtem ko si eni polnijo žepe, podeželsko prebivalstvo večinoma životari v revščini. Državo močno načenja tudi nenadzorovano izsekavanje gozdov: drag les, kot je mahagoni, izvažajo in prodajajo v tujino, predvsem na Tajsko in Malezijo. Količina posekanega gozda daleč presega letno prirast, zato bodo posledice kmalu katastrofalne.
Krut ostanek vojne vihre je na milijone pehotnih min, ki so raztresene po vsej deželi. Vsaka hoja izven označenih poti je izredno nevarna in povsem na lastno odgovornost. Priče so mnogi invalidi, ki prosjačijo in beračijo na ulicah.
Zaradi kupov zastarelega orožja, ki je ostalo od državljanske vojne, pa Kambodža ponuja tudi eno najbolj nenavadnih turističnih atrakcij daleč naokoli. V stari vojašnici vam je na voljo pestra ponudba: streljate lahko z brzostrelko, celo vrsto pištol, mečete lahko tudi bombe. Na ceniku se najde prav vse – od avtomatskih pušk do protiletalskih topov. Streljate lahko v kokos, razne embalaže ali v kokoš, za 200 dolarjev lahko ustrelite z “bazuko” v živo kravo. Midva tega nisva počela, vi tudi ne bi, kajne? Ideja, kako privabiti popotnike, pa je vsekakor zanimiva.
Kambodža je prežeta z lepotami čisto drugačnih razsežnosti in vredno jih je spoznati. Če želite okusiti potovanje, ki še ni obremenjeno z industrijskim pridihom množic turistov, bo ta del Jugovzhodne Azije kot nalašč za vas.
Darin Geržina
