Prvi decembrski vikend sva se s fantom odločila preživeti v bavarski prestolnici. Izlet je bil (kot po navadi) bolj spontan – nekaj časa sva že govorila, da bi šla na izlet v München, a odločitev, da ta vikend prav zares greva, je bila sprejeta bolj kot ne zadnji trenutek. In zagotovo ne na podlagi lepe vremenske napovedi 😊.
Ogledala sva si nekaj glavnih znamenitosti ter uživala v prazničnem vzdušju, ki decembra vlada v mestu.
Petek: vesolje, avtomobili in praznično vzdušje
Prvotni načrt je bil, da petek zaradi slabe vremenske napovedi preživiva v tehniškem muzeju München (Deutsches Museum). Ker se je slaba napoved raztegnila še na soboto, sva se odločila, da se v petek raje naspiva, in se na pot odpraviva ob bolj človeški uri (namesto ob petih zjutraj) ter ogled muzeja prestaviva na soboto. Najin prvi cilj je bilo tako Garching Forschungszentrum oziroma raziskovalno središče Garching. Del raziskovalnega središča je tudi observatorij in planetarij, ki spadata pod Evropsko vesoljsko agencijo (ESA). Ta pa ni namenjen le znanstvenikom in astronomom, ampak vsebuje tudi muzej za obiskovalce. Njegov obisk je brezplačen, jaz (predstavnik geekov, ki jih zanimajo vsa področja naravoslovja), pa bi tam brez težav preživela cel dan.
Po kosilu sva se s podzemno železnico oziroma U-Bahnom (ki pod zemljo poteka le po centru mesta, v okolici pa se ne razlikuje dosti od običajnega vlaka) odpravila do BMW Muzeja, spotoma pa sva naredila še postanek pred Allianz Areno. Čeprav noben od naju ni ljubitelj avtomobilov, sva v muzeju preživela precej časa in nama zagotovo ni bilo žal.
V tem času je bila zunaj že popolna tema, midva pa sva lovila še check-in do 20.00 v nastanitvi, ki ni bila ne del Münchna, ne Garchinga – bila pa je glede na ostale hotele v središču mesta precej poceni. Po obisku muzeja sva se tako počasi odpravila nazaj proti avtu, spotoma sva si ogledala še nekaj božičnih stojnic.
Sobota: odličen plan, ki ga je preprečila pošiljka snega
Čeprav neprespana, sva se odločila, da za soboto nastaviva budilko in prispeva v muzej že takoj, ko se ta odpre (ob devetih). Začuda zjutraj sploh nisva zamujala in sva pravočasno prispela na postajo za vlak (S-Bahn). A kmalu sva začela ugotavljati, da so tiri prekriti s snegom. Ogovorila naju je starejša gospa in naju seznanila z dejstvom, da vlak vsaj do dvanajstih ne bo vozil. Morda bodo vozili avtobusi … A bi nanj v vsakem primeru morala čakati še eno uro. Tako nama ni preostalo drugega, kot da odmeteva avto in se z njim premakneva bližje mestu. Seveda s seboj nisva imela metlice za sneg in sva končala z mokrimi rokavicami. Tudi podzemna železnica je obratovala le v območju, kjer vlaki vozijo pod zemljo. Očitno tudi Nemce sneg preseneti in ohromi javni prevoz še bolj kot pri nas.
Na koncu sva v muzej prispela ob pol dvanajstih. V njem sva ostala prav do zaprtja ob petih popoldan, se sprehodila skozi vse zbirke, za tiste, ki so nama bile najzanimivejše, pa sva si vzela več časa. Po ogledu sva v gostilni pojedla kosilo, se sprehodila po mestu čez tržnico Viktualienmarkt in glavni mestni trg Marienplatz, spotoma uživala v prazničnem vzdušju in se odpravila do nastanitve.
Nedelja: zimska pravljica, a žal tudi konec izleta
V soboto zvečer je na srečo prenehalo snežiti in zjutraj sva se prebudila v prelepo zimsko jutro. Nad popolnoma zasneženo pokrajino je sijalo sonce. Odločila sva se, da zadnji dan sploh ne hodiva v mestno središče, saj bi s tem le izgubljala čas in plačevala za parkirišča ter javni prevoz. Ogledala sva si Schloss Schleißheim, park pred dvorcem pa je bil žal zaprt.
Potem sva se sprehodila po enem izmed mestnih parkov in naredila nekaj lepih fotografij zasnežene pokrajine. Bližnji prebivalci so izkoristili prelepo nedeljo in se odpravili na svež zrak. V parku je bilo tako res veliko sprehajalcev, otrok, ki so se sankali in igrali v snegu ter nekaj tekačev na smučeh. Na poti domov sva se ustavila še v manjšem mestecu na okusnem kosilu.
Novinar
