Minili so časi, ko so direktorji nastale krize reševali ob njihovem nastajanju in to z zelo dobrim uspehom in majhno medijsko odmevnostjo. Krize so postale del našega vsakdanjika. Živimo v dobi elektronskih medijev, ki nam takorekoč takoj zagotovijo informacije o naravnih katastrofah, tehnoloških nesrečah, človeških konfliktih in seveda tudi menedžerskih spodrsljajih. Z naraščajočim številom kriz se tako ukvarja posebna veja menedžmenta – krizni menedžment.
Poglavitne naloge kriznega menedžmenta so načrtovanje in nadzorovanje okolja podjetja – prepoznavanje prednosti in nevarnosti v okolju ter napovedovanje in oblikovanje prihodnjih silnic, ki bi lahko vplivale na podjetje, analiziranje okolja ter oblikovanje akcij podjetja in odzivov, ki bodo v pomoč pri doseganju ugodnega položaja podjetja na trgu v primeru kriz.
Glavna načela pri upravljanju krize so razvijanje pozitivnega stališča do krize oz. do nastalih razmer, poslovanje podjetja v sozvočju s pričakovanji različnih javnosti, ustvarjanje dobrega imena podjetja z uspešnim komuniciranjem zanesljivih dejstev ter iskanje priložnosti med krizo.
Vsaka kriza ima svoj tristopenjski cikel – obdobje pred, med in po krizi.
V času pred krizo lahko naredimo največ za njeno preprečevanje. Za predkrizno obdobje je pomembno nenehno spremljanje okolja, prepoznavanje možnih kriz, s katerimi se lahko soočimo in priprava na krize, kolikor je to mogoče. Pravočasno lahko zaznavamo in upoštevamo signale, ki jih ne smemo prezreti, podcenjevati ali zanemariti.
Če smo vse signale spregledali in je do krize že prišlo, nam je lahko v veliko pomoč vnaprej dobro pripravljeni krizni načrt. V njem oblikujemo krizno skupino, ki upravlja z vsemi vidiki krize, oblikujemo različne scenarije, krizne informacije z vsemi potrebnimi podatki, načrtujemo odzive in nekatere vnaprej pripravljene odgovore, ki jih prilagodimo različnim scenarijem in različnim javnostim (medijem, interni javnosti, delničarjem ipd.). Krizni načrt je v bistvu tudi komunikacijski načrt, saj vsebuje smernice komuniciranja v krizi.
Kriza je najbolj dramatičen, nestanoviten in tvegan čas. V obdobju med krizo je potrebno odločitve sprejeti hitro, kljub pritiskom notranjega in zunanjega okolja. Poskušamo kar najbolje obvladati posledice, ki nastanejo zaradi kriznega dogodka ali objav v medijih. Hitra in premišljena reakcija ob krizi lahko prepreči nadaljnjo katastrofo.
Po krizi je treba stanje čim prej normalizirati. Če je potrebno, spremenimo organizacijsko strukturo, poslovno politiko in podobno. Prav tako veliko pozornost namenimo krepitvi ugleda. To je tudi čas, ko v najslabšem primeru stabiliziramo krizno območje, v najboljšem primeru pa pišemo poročilo in analiziramo, kaj se je zgodilo in kaj se lahko iz tega naučimo.
Priprava na krizo je pomembna osnova učinkovitega kriznega komuniciranja in upravljanja. Organizacije, ki so sposobne predvideti potencialne krizne situacije, so se sposobne bolje pripraviti, oblikovati različne scenarije in odzive. Tako kot so krize različne, jih tudi podjetja različno dojemajo, se nanje pripravljajo in tudi z njimi upravljajo. In podjetja so tista, ki s krizo potonejo ali jo izrabijo kot odlično priložnost.
