V zadnjih mesecih in letih so največja paleontološka odkritja prihajala iz Afrike, Azije, obeh Amerik in celo Antarktike, Evropa pa je imela krajšo sušo. Zdaj je tega paleontološkega obdobja miru konec, saj so fosili razkrili veliko odkritje.
Najstarejši pliozaver je nova vrsta, ki razkriva preteklost
Fosili 170 milijonov let starega starodavnega morskega plazilca iz dobe dinozavrov so identificirali najstarejšega znanega megaplenilskega pliozavra. Pliozavri spadajo v skupino morski plazilcev, ki so tesno povezani s slavnimi pleziozavri z dolgim vratom. Take najdbe so redke in dodajajo novo znanje o evoluciji plesiozavrov.
Vedeti je treba, da fosil ni nov. Našli so ga namreč že pred 40 leti v severovzhodni Franciji. Mednarodna skupina paleontologov iz Prirodoslovnega muzeja Bielefeld v Nemčiji, Inštituta za paleobiologijo Poljske akademije znanosti v Varšavi na Poljskem, Prirodoslovnega muzeja v Luksemburgu in Muzeja evolucije na Univerzi Uppsala na Švedskem jih je zdaj analizirala in identificirala kot nov rod pliozavrov: Lorrainosaurus ali Lorrainozaver.
Lorainozaver, več kot 6 metrov dolg pliozaver
Pliozavri so bili vrsta pleziozavrov s kratkimi vratovi in masivnimi lobanjami. Pojavili se naj bi pred več kot 200 milijoni let, vendar so dolgo ostali manjši pripadniki morskih ekosistemov, dokler se niso nenadoma razvili v ogromne in nadvse vrhunske plenilce. Nova študija kaže, da je ta prilagoditveni premik sledil raznolikovanju prehranjevalnih niš in globalnemu upadu drugih plenilskih morskih plazilcev pred več kot 170 milijoni let.
Lorrainozaver je postal najstarejši pliozaver z velikim telesom, ki ga predstavlja povezano okostje. Imel je več kot 1,3 m dolge čeljusti z velikimi stožčastimi zobmi in zajetno telo v obliki torpeda, ki so ga poganjale štiri okončine v obliki plavuti. Ta velikanski plenilec je dosegel več kot 6 m dolžine, od gobca do konca repa, in je živel v zgodnjem srednjem jurskem obdobju.
Pliozavri so vladali morju, ki je pokrivalo današnjo Francijo
»Lorrainozaver je bil eden prvih resnično velikih pliozavrov. Povzročil je dinastijo megaplenilcev morskih plazilcev, ki so oceanom vladali približno 80 milijonov let,« pojasnjuje Sven Sachs, raziskovalec v Prirodoslovnem muzeju Bielefeld, ki je tudi vodil študijo.
Zanimivo je, da je o pleziozavrih iz tistega časa zelo malo znanega. »Naša identifikacija Lorrainozavra kot enega najzgodnejših megaplenilskih pliozavrov dokazuje, da so se ta bitja pojavila takoj po pomembnem prestrukturiranju ekosistemov morskih plenilcev čez mejo zgodnje do srednje jure, pred približno 175 do 171 milijoni let. Ta dogodek je močno vplival na številne skupine morskih plazilcev in mega-plenilske pliozavride pripeljal do prevlade nad ribam podobnim ihtiozavrom, starodavnimi morskimi sorodniki krokodilov in drugimi velikimi plenilskimi pleziozavri,« je dodal Daniel Madzia z Inštituta za paleobiologijo Poljske akademije znanosti, ki je sodeloval pri študiji.
Pliozavri so bili eni najuspešnejših morskih plenilcev svojega časa. »Znani primeri, kot sta Pliozaver in Kronozaver – nekateri največji pliozavri na svetu – so bili naravnost ogromni, saj so presegali 10 m. Bili so ekvivalentni današnjim kitom ubijalcem in so jedli enako vrsto plena, vključujoč lignje, glavonožce, velike ribe in drugi morske plazilci. Vse to smo našli kot ohranjeno črevesno vsebino,« je povedal soavtor Benjamin Kear, kustos paleontologije vretenčarjev in raziskovalec paleontologije v Muzeju evolucije Univerze Uppsala.
Vse več znanega o pliozavrih
Najdene kosti in zobje Lorrainozavra predstavljajo ostanke nekdaj popolnega okostja, ki je razpadlo in so ga tokovi in mrhovinarji razpršili po starodavnem morskem dnu. »Ostanki so bili izkopani leta 1983 iz cestnega vreza blizu Metza v Loreni na severovzhodu Francije. Paleontološki navdušenci so prepoznali pomen svojega odkritja in fosile podarili Prirodoslovnemu muzeju v Luksemburgu,« je razkril soavtor Ben Thuy, kustos Prirodoslovnega muzeja v Luksemburgu.
Razen kratkega poročila, objavljenega leta 1994, so fosili Lorrainozavra ostali nejasni do danes. Raziskava je nakazala, da se je vladavina velikanskih mega-plenilskih pliozavrov začela prej, kot se je prej mislilo. Prav tako se je lokalno odzivala na velike ekološke spremembe, ki so vplivale na morsko okolje, ki pokriva današnjo zahodno Evropo v zgodnji srednji juri. »Lorrainozaver je kritičen dodatek k našemu znanju o starodavnih morskih plazilcih iz dobe dinozavrov, ki še ni v celoti razumljena,« pravi Benjamin Kear.
Urednik portala Student.si
