Nimona je pustolovski animirani film, ki združuje srednjeveški, znanstveno-fantastični in fantazijski žanr. Režiserja filma sta Nick Bruno in Troy Quane, ki sta svojo kariero začela kot animatorja in ilustratorja pri studijih Disney in Blue Sky. Bolj kot to pa ju poznamo po njunem skupnem animiranem filmu Vohuni pod krinko (Spies in Disguise, 2109), ki je bil čudovito sprejet med gledalci in kritiki, a žal ni bil finančni uspeh.
Sama zgodba animirane pustolovščine temelji na spletnem stripu, ki ga je ustvaril ND Stevenson. Tako je že leta 2015 Fox kupil pravice za adaptacijo, a smo morali nanjo čakati skoraj deset let. Omemba Foxa pa da poznavalcem vedeti, da je v vmesnem času ta prešel pod okrilje Disneya, ki je prekinil ustvarjanje filma. K sreči je studio Annapurna prevzela projekt in v prvi polovici leta 2022 naznanila, da bo film na voljo pri pretočniku, ki sliši na ime Netflix. Zdaj, ko je film končno moč videti, se lahko vprašamo le, kakšne vse mojstrovine so bile v preteklosti prekinjene oziroma nedokončane.
Nimona: Pravljična zgodba, postavljena na glavo s svežino in impulzivnostjo
Animirani film nam predstavi futuristično srednjeveško kraljestvo, ki ga varujejo elitni vitezi, ki jih je pred mnogimi leti vzpostavila Gloreth, ko je uničila grozljivo pošast in kraljestvo obdala z visokimi zidovi. Ballister Boldheart (Riz Ahmes) je eden od vitezov, ki čakajo na javno umestitev v viteški stan, a edini, ki prihaja iz »normalne« družine.
Kraljica Valerin se namreč že dolgo trudi prebiti tradicijo, da lahko vitez postane le član plemiške družine in linije. Ko se na dogodku zgodi nekaj grozljivega, mora Ballister pobegniti, da si reši življenje. Tu spozna Nimono (Chloe Grace Moretz), misteriozno najstnico, ki lahko spreminja svojo obliko in si nadvse želi postati njegova pomočnica pri zločinu. Zločinu, ki se ga vitez Ballister ne želi dotikati. Kako bo rešil svoje življenje in dokazal, da ni kriv?
Svetloba in tema, dobro in slabo
Animacija v svetu filmov ni nikoli zapadla, je pa v zadnjih letih doživela nekaj podobnega renesansi. Nimona uporabi dva dizajna, ki v 2D animaciji vsak po svoje prikazujeta srednjeveški in futuristični svet. Najbolj očitna je za gledalca seveda 2D animacija, za katero se zdi, da se v velikem slogu vrača nazaj na filmska platna oziroma ekrane.
Kjer Nimona blesti je uporaba svetlobe, ki smo je gledalci vajeni kot sporočilo dobrega, in jo obrne na glavo. Drugi aspekt te uporabe pa so svetlobni kontrasti, prikazujoč dobro in slabo, največkrat pomešano med seboj z nakazovanjem na fluidnost oziroma disforijo. Zadnji dve besedi se zdita grozno stereotipen prehod v pogovor o tematikah filma, ki so ustvarjene tako naravno, kot si Disney želi, da bi bili njihovi filmi. Nimona je pri tem čudovit in nujen film!
Sam potek zgodbe je viden že ničkolikokrat, a ga vseskozi ven rešujeta prisrčna glavna lika, ki sta zvezdi filma. Njune reakcije na določene trenutke in dogodke so tako izven naših pričakovanj, da nas film potegne vase in ne izpusti do konca, ko je čustveni naboj že prenevaren za naša srca. Nimona ne skopari s čustvenimi trenutki, resnimi vprašanji in aktualnimi tematikami, a se vsakega prizora loti premišljeno in z mislijo, kot da je že od vedno tu in je to v bistvu prava tradicija. Pravljični svet obrne na glavo v podobnem stilu, kot je to storila uspešnica DreamWorksa pred dvajsetimi leti.
Ko ti da življenje Nimono …
Nimona klasično pravljico osveži z iskrenostjo, entuziazmom in čustvi. Animacijski stil da jasno vedeti, da bomo v prihodnje videli še več takih filmov, kar je v določeni obliki nakazal že predhodni film režiserskega dvojca. Eden tistih filmov, za katere lahko rečemo, da smo izjemno srečni, da niso končali na tleh neke sobe ali kot davčni odpis. Animirani filmi so spet zadeli terno!
Urednik portala Student.si
