Pozdravljeni!
Čeprav doma nimamo ravno zavidljivega finančnega položaja, nisem dobil pozitivno ugodene vloge za republiško štipendijo. Kot kaže, bo oče ta mesec ostal brez službe, zato me zanima, ali je kakšna možnost, da jaz zdaj naknadno, četudi so me letos zavrnili, vložim še enkrat vlogo za republiško štipendijo.
Denis iz Žužemberka
Dobrodošel Denis!
Veseli me, da si se oglasil! Naj tebe, kot tudi ostale, ki se srečujejo s kakšnim problemom, povabim, naj se obrnejo na Študentsko svetovalnico ŠOU, kjer vam bomo zagotovo poiskali odgovor na vaše vprašanje. Veliko je namreč takšnih, ki se jim zgodi enaka ali podobna situacija in se ne odločijo za pravočasno iskanje pomoči ter s tem posledično ostanejo tudi brez štipendije, ki jim pripada po 36. členu pravilnika o štipendiranju.
… Zaradi povečanja števila družinskih članov oziroma zaradi rojstva otroka kandidatu, zaradi upokojitve oziroma nastopa brezposelnosti vzdrževalca družine, če je ostal brez zaposlitve brez svoje krivde ali proti svoji volji, oziroma zaradi izteka denarnega nadomestila med brezposelnostjo, zaradi razveze zakonske zveze kandidatovih staršev, zaradi smrti ali nastanka invalidnosti I. kategorije enega izmed vzdrževalcev družine, zaradi izgube kadrovske štipendije kandidata, zaradi stečaja štipenditorja, ali zaradi naravne ali druge nesreče bistveno znižan dohodek kandidatove družine, če le to ugotovi pristojni organ. …
V roku 30ih dni od novo nastale situacije moraš vložiti vlogo, ki se ponovno obravnava, nato se izda nova odločba. Držim pesti, verjemi, uspelo ti bo!
Mario, Socialno svetovanje
Zdravo!
Sem redni študent visoke šole v Ljubljani, lani sem letnik ponavljal, letos pa prvič pavziram. Kakšen status imam in kakšne so moje pravice? V čem se sploh razlikujeta ponavljanje in pavziranje in ali moram na kaj posebej paziti? Ali lahko pavziram samo enkrat, tako kot velja za ponavljanje? V primeru, da bi se redno zaposlil, ali bi lahko naslednje leto, če bi izpolnjeval pogoje, študij nadaljeval kot redni študent?
Dragi študent!
Med ponavljanjem in “pavziranjem” je velika razlika. Redni študentje smo upravičeni enkrat v času študija letnik ponavljati ali se prepisati na drug študijski program (izredni lahko to počnejo brez omejitev). Ko letnik ponavljaš, imaš status in vse pravice, ki jih osebam s statusom daje Zakon o visokem šolstvu (boni, subvencioniran javni prevoz, štipendiranje, zdravstveno zavarovanje, subvencionirano bivanje,…). Zate se torej ne spremeni popolnoma nič.
“Pavziranje” pa ni poseben status, ampak pomeni zgolj, da si na fakulteto sicer vpisan, vendar nisi vpisan v noben letnik. V smislu Zakona si torej brez statusa in: v večini primerov ostaneš brez štipendije, izseliti se moraš iz doma oz. ne dobivaš več subvencije za bivanje pri zasebniku, bonov ne moreš kupovati, na mnogih fakultetah moraš izpite plačevati (enako velja za diplomo), zdravstveno zavarovanje moraš urediti sam, zraven tega pa se lahko spremeni tudi tvoj davčni položaj. “Pavziraš” lahko, kakor dolgo hočeš in kolikokrat hočeš, s tem, da pri prekinitvi študija, ki traja dlje kot dve leti, lahko nadaljuješ šele z dovoljenjem fakultete; če se je vmes spremenil študijski program, ti lahko kot pogoj za nadaljevanje naložijo diferencialne izpite ali celo ponavljanje že opravljenih študijskih obveznosti.
Ko prvič v času študija pavziraš, lahko še eno leto delaš preko študentskega servisa in še eno leto si lahko normalno vzdrževani družinski član. Ko si drugo leto brez statusa, pa se pogoji, da še lahko ostaneš vzdrževani družinski član, poostrijo, ali z drugimi besedami: tvoji starši zate več ne dobijo davčne olajšave. Urediš lahko, da ti osnovno zdravstveno zavarovanje krije občina, vendar je pogoj prijava na Zavod za zaposlovanje. To sicer pomeni možnost pridobitve socialne pomoči na Centru za socialno delo, vendar obenem izgubiš pravico delati preko študentskega servisa.
Bodi pozoren na to, da so pogoji, da lahko bivaš v domu, strožji kot pogoji, da na fakulteti ohraniš status – če študij preveč razvlečeš, čeprav si si uspel urediti status, to še ne pomeni, da boš lahko bival v domu do konca študija!
Redni študij in redna zaposlitev sta mogoča hkrati, če si urnike lahko organiziraš tako, da na fakulteti tvoje delo poteka nemoteno (zlasti, da lahko obiskuješ obvezne vaje in predavanja). Edina razlika je v tem, da nisi upravičen do zgoraj omenjenih pravic, ki jih daje Zakon: boni, subvencioniran javni prevoz, štipendiranje, zdravstveno zavarovanje, subvencionirano bivanje, delo preko študentskega servisa. Takšen režim velja tudi za iskalce zaposlitve, tj. prijavljene na Zavodu za zaposlovanje!
Matjaž, Pravno svetovanje
