Vzponi in padci, uspehi in porazi, solze in smeh. Nič nam ne uide, vprašanje je le, kako bomo reagirali na posamezna presenečenja, ki nam jih pripravlja življenje. Bomo optimistično zavihali rokave in verjeli, da bo vse še dobro ali postali slabe volje in si pred očmi naslikali še bolj črn konec že tako precej temačnega scenarija? Privrženci variant za hišo strahov, pozor: optimizem je dober za zdravje, zato bi kazalo razmisliti o zamenjavi pogleda na svet!
Vpliv optimističnega razpoloženja na organizem še ni docela raziskan, kljub temu pa strokovnjaki opažajo, da igra optimistični pristop izredno pomembno vlogo pri zdravljenju celo najtežjih bolezni, kot je rak. Tako najbrž ni čisto zgrešeno ljudsko mišljenje, da bolnik, ki ohranja vedro razpoloženje in verjame v skorajšnjo ozdravitev, hitreje okreva kot njegov sotrpin bolj črnogledih misli. Vsekakor pa lahko z optimizmom uspešno premagujemo anksioznost, obup, celo depresijo.
Pozitivni učinki torej so, zdaj je vprašanje le še, kako postati optimist. Recepta žal ni, pot do optimističnega pogleda na svet moramo najti sami. Zemljevida do dežele smeha, sonca in dobre volje pač ne servirajo na srebrnem pladnju, pa tudi nobena čarobna paličica nam ga ne bo pričarala. Treba se bo malo potruditi in delati na tem, da bomo vsakič, ko nas popade črnogledost, zmožni v nekaj sekundah preklopiti svoje razmišljanje na pretežno jasno, če nam že sončno brez oblačka ne uspe. Potrebne bo nekaj vaje in na začetku bo verjetno težko v situacijah, ki na prvi pogled spominjajo na precej moraste sanje, najti karkoli lepega, toda sčasoma bomo v vsakem dogodku, v vsaki preizkušnji, v vsaki oviri videli izziv, priložnost, da premagamo težavo in postanemo močnejši in bogatejši za novo izkušnjo. Sploh pa “se vse zgodi z nekim razlogom” in “na koncu se vse uredi tako, kot se mora”, ali pač ne?
Življenje je neizogibno niz lepih in manj lepih trenutkov, razlika med pesimisti in optimisti je le ta, da znajo slednji v neprijetnostih ugledati sončni žarek, upanje, nekaj pozitivnega, in se potem osredotočiti na to, ko se soočajo s problemom, ne pa na vse negativne vidike zadeve. Skrivnost je torej v analiziranju težave z različnih zornih kotov. Bistvo je, da se ne zaustavimo pri pesimističnih mislih, ampak prebijemo njihov okvir in pozornost usmerimo na pozitivne strani. Jih ne najdemo? Iščimo dalje, kajti gotovo obstajajo. Nič ni samo črno, vedno je prisotnih vse polno odtenkov…rešitev, odprtih vrat, razlogov za nasmeh – sončnih žarkov je na pretek!
Skrivnost je v zornem kotu ali 5 primerov, kako v vsakdan vnesti optimizem
1. Padec na izpitu se ti lahko zdi prava katastrofa. Ves trud je bil zaman in če drugega ne, boš zdaj izgubil/a še teden/mesec dni za ta isti izpit, pa čeprav ti je manjkala samo točka do pozitivne ocene. In da dejstva, da gre za najbolj dolgočasno snov na svetu, niti ne omenjamo! Ampak če bolje razmisliš, niti ni tako hudo. So še veliko hujše reči, pa ljudje vseeno ne obupajo. Kaj pa je en izpit! Naslednjič ga boš gotovo opravil/a, ti to zmoreš. Poiskal/a boš razloge, zakaj tokrat ni šlo in pazil/a, da ne boš ponovil/a istih napak. Pa bo!
2. Nisi dobil/a dela, ki si si ga zelo – ampak res zelo – želel/a. Joj, kakšna škoda, take priložnosti gotovo ne bo več… Prosim? Še boljše bodo, samo malo potrpljenja imej, pa odprte oči in našpičena ušesa. Saj veš, ko se zaprejo vsa vrata, se odpre okno!
3. S hudo gripo/angino/…/ obležiš v postelji in ne moreš s prijatelji na potovanje/absolventski/…/, ki ste ga skupaj načrtovali celo leto. Ja, smola pa taka, se ti lahko sploh zgodi še kaj bolj bednega? Hej, ne kliči nesreče! Zaželi jim srečno pot, zahtevaj, da ti pošljejo najbolj carsko kartico in se čimprej pozdravi. Vmes pa preberi svojo najljubšo knjigo, poglej vse krasne filme, za katere še nisi našel/la časa, do nezavesti se naklepetaj s prijatelji, ki so ostali doma, in naredi načrt za novo potovanje. Daj domišljiji prosto pot. Zakaj? Ker če se boš smilil/a sam/a sebi, bo samo dlje trajalo, da se pozdraviš.
4. Pusti te fant/punca in ti stre srce. Sožalje. Grda situacija, boleča, zoprna, vse, kar hočeš. Ampak bo minila, bolečina namreč. Saj veš, čas celi rane. In potem boš spoznal/a še boljšo/ega, lepšo/ega, inteligentnejšo/ega… Kje pa piše, da je duša dvojčica le ena?! Sploh pa; samski stan ima kar nekaj prednosti, se še spomniš?
5. Na vsak način hočeš postati režiser/ka, pianist/ka, arhitekt/ka… pa te že tretje leto niso sprejeli v ta študij. Nikoli ne boš zares srečen/na, ker si in zmeraj boš zguba. Halooo?! Mogoče ti pa življenje na ta način sporoča, da moraš odkriti druge talente v sebi, ker v resnici nisi ustvarjen/a za to, o čemer sanjariš. Vztrajnost je krasna, z glavo skozi zid pa nima smisla riniti. Kaj, če bi se osredotočil/a na iskanje svojih resničnih potencialov?
Martina Srblin
