Nova opazovanja blatnih razpok, ki jih je izvedel rover Curiosity, kažejo, da je v zgodnjih Marsovih površinskih okoljih prišlo do visokofrekvenčnega, mokro-suhega kroženja, kar nakazuje, da so bili na rdečem planetu morda nekoč sezonski vremenski vzorci ali celo hudourniške poplave.
Tudi na Marsu hudourniške poplave?
»Ta vznemirljiva opazovanja zrelih blatnih razpok nam omogočajo, da zapolnimo nekaj manjkajoče zgodovine vode na Marsu. Kako je Mars prešel s toplega, mokrega planeta na hladen, suh kraj, kot ga poznamo danes? Te blatne razpoke nam kažejo, da prehodni čas, ko je bilo tekoče vode manj v izobilju, a še vedno aktivna na Marsovi površini,« je povedala Nina Lanza, glavna raziskovalka instrumenta ChemCam na krovu roverja Curiosity. »Te lastnosti kažejo tudi na obstoj mokro-suhih okolij, ki so na Zemlji izjemno ugodne za razvoj organskih molekul in potencialno življenja. Gledano kot celota, nam ti rezultati dajejo jasnejšo sliko Marsa kot bivalnega sveta.«
Prisotnost dolgotrajnih mokrih okolij, kot so dokazi o starodavnih jezerih na Marsu, je dobro dokumentirana, veliko manj pa je znanega o kratkoročnih podnebnih nihanjih.
Rover Curiosity je po več letih vstopil v novo območje
Po letih raziskovanja terena, ki je v veliki meri sestavljen iz silikatov, je rover vstopil v novo območje, napolnjeno s sulfati, kar je zaznamovalo velik prehod okolja. V tem novem okolju je raziskovalna skupina odkrila spremembo v vzorcih blatnih razpok, kar pomeni spremembo v načinu, kako bi se površina posušila. To kaže, da je bila voda občasno še vedno prisotna na površju Marsa, kar pomeni, da je voda lahko bila prisotna nekaj časa, izhlapela in se ponavljala, dokler niso nastali poligoni ali blatne razpoke.
»Glavni poudarek misije Curiosity in eden glavnih razlogov za izbiro kraterja Gale je razumeti prehod toplega in mokrega starodavnega Marsa v hladen in suh Mars, ki ga vidimo danes,« je dejal Patrick Gasda s skupine Laboratory’s Space Remote Sensing and Data Science in soavtor prispevka. »Pogon roverja od glinastih sedimentov jezerskega dna do sušnejših sedimentov brez jezer in s sulfati je del tega prehoda.«
Na Zemlji začetne blatne razpoke v blatu tvorijo vzorec v obliki črke T, vendar kasnejši cikli vlaženja in sušenja povzročijo, da razpoke tvorijo bolj vzorec v obliki črke Y, kar je opazil Curiosity. Poleg tega je rover našel dokaze, da so bile blatne razpoke globoke le nekaj centimetrov, kar bi lahko pomenilo, da so bili cikli mokro-suho sezonski ali da so se morda celo zgodili hitreje, na primer v hudourniških poplavah.
Mars je imel vlažno podnebje
Te ugotovitve bi lahko pomenile, da je Mars nekoč imel vlažno podnebje, podobno Zemlji, s sezonskimi ali kratkotrajnimi poplavami in da je Mars morda nekoč podpiral življenje.
»Kar je pomembno pri tem pojavu, je, da je popoln kraj za tvorbo polimernih molekul, potrebnih za življenje, vključno z beljakovinami in RNK, če bi bile na tej lokaciji prisotne prave organske molekule,« je dejal Gasda. »Mokra obdobja združijo molekule, medtem ko suha obdobja poganjajo reakcije za tvorbo polimerov. Ko se ti procesi ponavljajo na istem mestu, se poveča možnost, da se tam oblikujejo kompleksnejše molekule.«
Novinar