Faysal Bibi iz berlinskega muzeja Museum für Naturkunde in Juan L. Cantalapiedra iz madridske univerze University of Alcalá sta z meritvami več tisoč fosilnih zob rekonstruirala velikost in številčnost afriških velikih sesalcev v zadnjih 10 milijonih let. Kljub številnim negotovostim, ki vplivajo na ohranjenost fosilnega zapisa, je študija razkrila zelo podobno razmerje med velikostjo živali in njeno številčnostjo med fosilnimi in obstoječimi skupnostmi, kar kaže, da se temeljni ekološki procesi, ki določajo strukturo živih skupnosti, ohranjajo tudi v fosilnem zapisu.
Sesalci s težo med 15 in 45 kg manj številni
Raziskovalci so odkrili dokaze o zmanjševanju številčnosti z večanjem velikosti, kar je vzorec, ki se ujema z ekološkim pravilom presnovnega skaliranja, po katerem imajo večje vrste manjšo gostoto populacije v primerjavi z manjšimi. Odstopanje od predvidenega ekološkega vzorca je bilo v tem, da so bili sesalci s težo med 15 in 45 kilogramov veliko manj številni, kot je bilo pričakovano, tako v živih kot v fosilnih skupnostih. To so razlagali kot značilnost savanskih habitatov (kjer so opice in majhne antilope, ki živijo v gozdu, redke).
Do velikega presenečenja je prišlo, ko so raziskovalci preučili, kako se je porazdelitev velikosti in številčnosti spreminjala skozi čas. Odkrili so, da je bilo v zgodnejših skupnostih, starejših od 4 milijonov let, precej več osebkov velikih velikosti in večji delež celotne biomase v večjih velikostnih kategorijah kot v mlajših skupnostih. Veliko število velikih osebkov v teh fosilnih afriških skupnostih – nekateri posamezni sloni so dosegli velikost več kot 10 ton – nima primerjave z današnjimi ekosistemi. Od takrat je prišlo do postopne izgube velikih osebkov iz fosilnih zapisov, kar odraža dolgoročni upad raznolikosti velikih sesalcev v poznem pliocenu in pleistocenu ter ima za posledico osiromašene in miniaturne skupnosti, kot jih poznamo danes.
Izguba afriške megafavne je vse bolj očitna
Študija potrjuje nedavno delo, ki zagovarja globoko časovno starodavnost izgube afriških megafavn in izpodbija idejo, da je bil upad afriške megafavne predvsem posledica človekovih dejavnosti. Medtem ko je širjenje ljudi po svetu v poznem pleistocenu in holocenu (zadnjih ~100.000 let) sovpadalo z velikim izumiranjem številnih velikih živali, raziskava podpira idejo, da so se izgube megafavn v Afriki začele veliko prej, pred približno 4 milijoni let, in dolgo preden se je človek naučil učinkovitega lova. Namesto tega študija poudarja okoljske dejavnike, kot sta dolgoročno zniževanje globalnih temperatur in širjenje tropskih travnikov, kot možne dejavnike izumiranja megafavn.
Produktivnost se je zmanjšala za dve tretjini
Študija je pokazala tudi, da bi lahko bila izguba velikih osebkov in prestrukturiranje porazdelitve biomase v afriških skupnostih velikih sesalcev povezana z zmanjšanjem primarne produktivnosti.
Na podlagi ugotovljene povezave med tipi oblik zob sesalcev (morfološke lastnosti) in produktivnostjo rastlin (neto primarna produktivnost) danes so raziskovalci izračunali produktivnost za afriške skupnosti v preteklosti. Ugotovili so, da se je produktivnost od poznega miocena (pred več kot 5 milijoni let) zmanjšala za približno dve tretjini, kar je vzorec, ki so ga opazili po vsem svetu in ki bi lahko znatno zmanjšal nosilno zmogljivost skupnosti velikih sesalcev, kar je vodilo v zmanjšano raznolikost in pospešeno izumiranje velikih vrst.
Raziskava odpira nove možnosti za razumevanje dinamike ekosistemov in zapletenih interakcij med posamezniki, vrstami in njihovim okoljem. Z analizo podatkov o številčnosti fosilov in vključitvijo pristopov, ki temeljijo na velikosti, lahko znanstveniki pridobijo dragocen vpogled v ekološko dinamiko, na kateri temelji izumiranje.
Objava tega znanstvenega članka pomeni pomemben mejnik v našem razumevanju izumiranja afriških megafavn in prestrukturiranja ekosistemov v geoloških časovnih okvirih. Ugotovitve Bibija in Cantalapiedre lahko prispevajo k prizadevanjem za ohranjanje narave ter izboljšajo našo sposobnost napovedovanja in obvladovanja posledic izgube biotske raznovrstnosti zaradi okoljskih sprememb.
Novinar
