Imam težave v svojem partnerskem odnosu. S fantom sva “skupaj” nekaj mesecev, prej se nisva poznala, bila je ljubezen na prvi pogled, obojestranska, očitno. Sama še študiram, on pa je pet let starejši, zaposlen in prijetno mi je v njegovi družbi. Zna se mi približati na ravneh, ki so zame bistvene, vendar se mi zdi, da v odnosu do njega ne razsojam trezno. Navedeni podatki so namreč vse, kar vem o njem (z izjemo osnov, imena, rojstnega datuma in videza). V njegovi prisotnosti sem popolnoma pod njegovim vplivom, sploh ne zmorem načeti določene tematike in se pogovoriti o tem, kdo pravzaprav on je, od kod prihaja, kam sva namenjena. Sem kot pod vplivom kakih substanc, čeprav vem, da nisem. Občasno se počutim, kot da so bile vse skupaj le sanje. Imam nenavadne občutke, zdi se mi skrivnosten in nenavaden, v vsem tem času nisem spoznala nobenih njegovih prijateljev ali koga od sorodnikov, zalotila sem se že pri razmišljanju o tem, da bi mu sledila, vendar mislim, da tega nisem zmožna. Ko mi uspe zbrati dovolj moči in se osredotočim na to, da bom dobila podatke, ki jih želim, me mojstrsko z besedami odpelje drugam in usmeri pozornost na druge stvari. To se je zgodilo prevečkrat, da bi potek dogodkov pripisala naključju. Imam nenavaden občutek in ne vem kako ukrepati …?
Tinkara
Vsekakor si se znašla v okoliščinah, v katerih se je potrebno vprašati, v katerem grmu tiči zajec. Ključni pri tem so tvoji občutki, ki izvirajo iz neskladij in nejasnosti v situaciji, v kateri si se znašla. Občutki so tisto, kar te lahko v življenju velikokrat vodi bolj kot razum. Njihovo utemeljenost oziroma varljivost je potrebno preverjati v stvarnosti. V primerih partnerstva je običajno, da z dolžino trajanja nekega razmerja, narašča tudi količina informacij, ki jih imamo o drugi osebi, o njeni preteklosti, drugih bližnjih odnosih, razmišljanjih o dogodkih in pojavih v svetu. Pri vaju očitno ni tako.
Najbrž pisma nisi napisala s pričakovanjem, da bi dobila dokončni odgovor na svojo situacijo, morebiti tudi rešitev. Pripravno bi bilo imeti kristalno kroglo in preveriti, kaj je v ozadju tega dogajanja. Ker tega nimam, ti lahko navedem, kako razumem tvojo situacijo in kakšne možnosti vidim.
Na najbolj zunanjem nivoju je potrebno upoštevati, da gre dejansko za izogibanje. Ljudje velikokrat prikrivamo nekaj, kar bi utegnilo biti negativno ocenjeno s strani drugih, iz česar bi sledile neke negativne posledice, ki bi pomenile odtegnitev ugodja, ki ga nudi nek odnos. Zato je vsekakor potrebno upoštevati, da se fant izogiba pogovoru iz tovrstnih razlogov, pri čemer je morda njegov strah odveč in gre za vprašanje, ki bi se ti zdelo nepomembno za vajin odnos. V kolikor bi bile očitne neke koristi, ki si jih obeta ali sledijo neposredno iz vajine relacije, bi lahko pomislili na manipulativna nagnjenja. Ljubezensko področje je polje, na katerem se odvijajo različne predstave, z nameni kovanja mnogoterih izidov. V partnerskih odnosih izpostavljamo občutljive dele samih sebe in s tem svojo ranljivost; če tega ne občutimo in doživimo tudi iz druge strani, prej pomislimo na možnost neustreznosti dogajanja v odnosu. Ob pomanjkanju informacij o pomembnih vprašanjih v medosebnih odnosih, kot tudi sicer, smo nagnjeni k temu, da hitreje pomislimo na možne negativne izide. Včasih znamo zaplesti stvari in dogodke do te mere, da vsi strahovi in pričakovanja slabega, preprečujejo doživljanje pozitivnih vidikov odnosa. Nenazadnje, ocenjujem, da ni odveč upoštevati dejstva, da se še zmeraj nahajata v obdobju zaljubljenosti, ki se zdi toliko bolj očitno glede na občutenja, ki jih navajaš in bi se jih dalo povezati s sanjskostjo tvojega doživljanja, kar je zagotovo povezano s tem, kako pojasnjuješ in gledaš na dogodke v vajini zvezi.
Upoštevati je treba tudi možnost, da v težnji, da bi pridobila podatke, ki jim pripisuješ velik pomen, ob hkratnem občutku, da gre za prikrivanje, pri tebi prevladuje naravnanost, da do teh vsebin ne boš prišla. Tako si se začela truditi z “vstopanjem pri zadnjih vratih”, pri čemer je morda sprednji vhod odprt in kljuke ni na popolnoma vidnem mestu. Morda se bo zdelo neumno, ampak ali sprašuješ naravnost ali poskušaš preko nekih, na videz manj pomembnih vsebin priti do želenega cilja, pa na poti zmeraj spodleti?
Ob tvojem pismu se mi je porodila ideja o še eni možnosti – kakšen je tvoj odnos do “biti zapuščen”. Gre za tvoj osebni položaj in za morebitno negotovost, ki je lahko prisotna v tvojem načinu, kako vstopaš v partnerstvo, ki je tako prisotna sama po sebi in v tvoji situaciji, ne glede na to, kaj pri tebi izzove tovrstno doživljanje. Kaj si misliš o dekletih, ki jih zapuščajo njihove “druge polovice”? Si se že kdaj v življenju počutila zapuščeno s strani pomembne osebe? Kaj bi pomenila zate prekinitev tega odnosa? Morda kaj več kot le odsotnost sanjskih, ekstatičnih trenutkov, ki se razblinijo z njegovim odhodom? Seveda pa je bistvenega pomena tvoje zavedanje o tem, kaj ti ta odnos pomeni in kakšni so tvoji razlogi, da vztrajaš ob fantu …? Kaj ostane od vajine zveze, če iz nje izvzameš čarobnost, za katero sama čutiš, da je lahko tudi varljiva in ne popolnoma resnična? Odgovore na ta vprašanja si lahko daš le ti sama.
