Pošto, seveda. S poštnim prometom so se začeli ukvarjati Rimljani. Gorenjska je bila za takratno rimsko državo strateško zelo pomembna, saj je povezovala med seboj vzhodne in zahodne rimske pokrajine. Rimljani so gradili ceste za državne in vojaške namene. Čez Gorenjsko so ceste potekale od Emone (današnje Ljubljane) čez kamniško območje in iz Kranja preko Ljubelja in Korenskega sedla na Koroško. Ob teh zgrajenih državnih cestah so imeli Rimljani zaposlene posebne uradnike, ki so skrbeli za logistiko pošiljk. Prenašali so jih v poštnih kočijah. Prevažali so poštne pošiljke, pomembne za državne namene, navadnim državljanom pa te usluge niso bile na voljo.
Po propadu Rimskega cesarstva so začele posledično propadati tudi ceste in s tem poštna dejavnost. Sporočila so nato prenašali sli, ki so potovali peš ali na konjih. V času turških vpadov, so pošto poskušali na novo organizirati.
Najstarejša poštna postaja ob poštni cesti Ljubljana- Gradec je bila v Podpeči pri Lukovici ob vhodu v Črni graben.
V 18. stoletju je pošto v upravo prevzela država, saj so jo potrebovali zaradi potreb državnih uradov in trgovine. V ta namen so vzpostavili poštno zvezo Ljubljana -Celovec, kasneje tudi Ljubljana-Beljak. Osrednja poštna postaja je bila v Kranju.
Dandanes pa seveda uporabljamo Viber, Messenger, Twitter itd. Si znamo sploh predstavljati, da bi sporočila prihajala naslovniku šele čez en teden?
Gorenjski muzej hrani kar nekaj muzealij iz 19.stoletja, ki so pripadale poštni postaji v Podkorenu. Več si lahko preberete na spletni strani muzeja.
