Nekaj filmskih predlogov za 25. FDF

Režija: Giulia Giapponesi

Sekcija: MITI, IKONE, MEDIJI

Priljubljen italijanski napev Bella ciao se je razširil med antifašističnim gibanjem pred Mussolinijevim padcem, se v štiridesetih letih obdržal kot pesem upora, da bi v petdesetih povsem izginil iz javnosti. Obudila so ga šele uporniška šestdeseta leta, tudi po zaslugi Yvesa Montanda, ki je pesem uglasbil leta 1963. Vse odtlej je univerzalna pesem proti avtoritarnim režimom, od mladinskih revoltov po vsem svetu do kurdskih borcev za svobodo na meji med Sirijo, Turčijo in Irakom. Ampak od kod pesem v resnici izhaja? So jo res spisali italijanski partizani ali je del tradicionalne folklore? Pozneje so npr. v Izraelu našli notno črtovje za klezmer napev. To je zgodba o nastanku, populariziranju in mitologiji neuničljivega napeva, ki vedno znova navdihuje nove generacije mladih.

Režija: Sébastien Lifshitz

Sekcija: TEKMOVALNI

V petdesetih letih 20. stoletja je bila v ZDA ob homoseksualnosti tabu tema tudi transspolnost. V tem času se je na podeželju v zvezni državi New York oblikovala skrivna skupina moških, ki so se čez vikend, preoblečeni v ženska oblačila, srečevali in zabavali v Casa Susani, idilični leseni hiši ob gozdu, ki je sodelujočim na zgodnji stopnji transidentitete dajala prepotrebno zavetišče. Diane in Kate, danes osemdesetletni ženski, se spominjata zgodnjih dni, ko jim je legendarna Susana zagotavljala zatočišče pred nerazumevajočo in puritansko javnostjo. Lifshitz je s tem filmom sklenil neformalno trilogijo na temo transspolnosti, s filmoma Wild Side in Punčka (Petite fille) jo je obdelal v treh različnih zgodovinskih obdobjih.

Režija: Susanne Regina Meures

Sekcija: MITI, IKONE, MEDIJI

Vsakdan sodobnih vplivnežev je naporna stvar, kar na svoji koži občuti Leonie, 14-letna srednješolka iz okolice Berlina, ki na družabnih omrežjih in še posebej na Instagramu zbira na desettisoče sledilcev. Izvedenci za družbene medije in prodajo ji svetujejo profesionalizacijo, kar njena starša zagrabita z obema rokama; kot njena menedžerja bosta iz Leonie zelo hitro ustvarila megazvezdo virtualnega okolja, ob njej najstnice v redkih živih nastopih vreščijo kot ob stiku z glasbenimi pop zvezdami. Ampak vplivništvo terja davek, Leonie je kljub obiskovanju šole odtujena od vrstnikov, imperativ neprestanega objavljanja novih »vsebin« in promoviranja modnih izdelkov in dodatkov je utrujajoč. Ko doseže milijontega sledilca, se, jasno, pojavijo tudi prvi glasni kritiki.

Režija: Simon Lereng Wilmont

Sekcija: TEKMOVALNI

V vzhodnem, še pred vojno nemirnem območju Ukrajine, je prehodni dom za zapostavljene mladoletnike, otroke, ki so jih vzeli za vzgojo nesposobnim ali nasilnim staršem. V tem domu, kjer lahko ostanejo največ devet mesecev, čakajo na odločitev sodišča, komu bodo predani v skrbništvo. Režiser prikazuje vsakdan čakajočih otrok, ki lahko komunicirajo s starši, če se ti odzovejo na njihove klice. Številni se zavedajo, da ne bodo več odraščali v družinskem okolju, nekateri upajo, da jih bodo posvojili sorodniki. Socialne delavke skušajo storiti vse, da bi tem otrokom vsaj začasno pričarale iluzijo varnega in toplega zavetja.

Režija: Eva Vitija

Sekcija: INTIMNI IN GLOBALNI PORTRETI

Eva Vitija na podlagi osebnih in dnevniških izpiskov Patricie Highsmith ter s pomočjo impresivnega avdiovizualnega arhiva izriše »neznan«, čustveno prepričljiv in intelektualno pronicljiv portret znamenite ameriške pisateljice, ki je na začetku petdesetih let zaslovela z lezbičnim romanom The Price of Salt (Carol) in kriminalko Tujca na vlaku, da bi si s serijo romanov o Tomu Ripleyju utrdila status v zvrstnem kanonu, čeprav je objavila tudi kopico psihološko nežanrskih romanov. Zapiski razkrijejo njen odnos do številnih ljubimk in pojasnijo ustvarjalne blokade, kadar je ostala brez partnerice, ter – vsaj deloma – »pojasnijo« rasistične opazke, ki jih je kot Teksačanka stresala na stara leta, ko se je pred javnostjo umaknila v Švico.

Režija: Nataša Urban

Sekcija: TEKMOVALNI

Sončni mrk, ki smo ga tudi na ozemlju nekdanje Jugoslavije lahko videli leta 1999, je metafora za somrak Jugoslavije in Srbije pod Miloševićem, kot jo vidi v Srbiji rojena in na Norveškem živeča Nataša Urban, ki je domovino že davno zapustila. Njen oče je ostal in ima do politike in srbstva ambivalenten odnos, zato režiserka ob pogovoru z njim, pa s prijatelji in drugimi družinskimi člani, ustvari vizualno osupljiv filmski esej na temo razpada Jugoslavije, vojn na Balkanu in nasilja nad civilnim prebivalstvom. Film se začne leta 1990 z najdbo trupel srbskih civilistov, ki so bili med drugo vojno žrtve ustaškega režima, in konča leta 1999, ko so v Donavi ob romunski meji našli tovornjak z 88 trupli kosovskih Albancev. Drugi masakri iz devetdesetih let zaokrožijo potentno in šokantno zgodbo o civilizacijskem kolapsu, katerega vzporednico letos najdemo tudi v ruski agresiji na Ukrajino.

Režija: Ludo Brockway, Otto Brockway

Sekcija: AKTUALNI, DRUŽBENO KRITIČNI

Dokumentarec o perečem vprašanju podnebnih sprememb gledalcu razloži in razkrije nekaj presenetljivih in neprijetnih dejstev. Prvič, za segrevanje ozračja ključen pospeševalni dejavnik niso avtomobili in ogljični izpusti (menda »le« dvajset odstotkov), temveč globalna prehranska industrija, ki načrtno krči gozdove in širi pašnike za živino – povečini govedorejo, ta pa ozračje dodatno onesnažuje z izdihanim metanom. Film kritizira tudi velike ribolovne in ribogojne nacije, ki so s kemijskimi postopki za umetno gojenje in zdravljenje okuženih in napol gnilih rib (npr. lososov) poskrbele, da so ribe danes polne kemikalij in mikroplastike ter zdravju še bolj škodljive kot meso. Še več, najbolj problematična plastika, ki onesnažuje oceane in se naseljuje v morskem življu, niso steklenice ali embalaža, temveč odvržene in strgane ribiške mreže. Film skratka sugerira, da bosta človeštvo in planet preživela le, če bomo ljudje spremenili prehranjevalne navade.

Režija: Hubert Sauper

Sekcija: RETRO: HUBERT SAUPER

Sauper je film snemal polnih šest let, od časa, ko se še nikomur ni sanjalo, kako se bo zgodba o etnično sprtem Sudanu končala, z osamosvojitvijo leta 2011, ko se je južni, krščanski Sudan odcepil od severnega muslimanskega dela, do danes, ko je postalo jasno, da s surovinami bogat južni del nikoli v resnici ne bo neodvisen, temveč ga bodo še naprej izkoriščali do skrajnosti – od Američanov, Evropejcev in po novem tudi Kitajcev, ki denimo črpajo nafto in zemeljski plin ter onesnažujejo okolje, ob tem pa ravnodušno izjavljajo, da je »skrb za okolje domena lokalcev«. To je zgodba o nikoli končani eksploataciji Črne celine, kjer zahodni voditelji govorijo o koncu kolonizacije in nujnosti enakopravne razdelitve bogastva med Sudanci, nakar izjavo ovrže naslednji prizor z neukim Sudancem in njegovo pogodbo z ameriško korporacijo.

Režija: Amir Muratović

Sekcija: AKTUALNI, DRUŽBENO KRITIČNI

Izjemen letalec, fotograf, alpinist in okoljevarstvenik Matevž Lenarčič na svojih poteh okoli sveta z ultralahkim letalom zbira delce črnega ogljika, ki je drugi največji povzročitelj globalnega segrevanja. Matevž je samoten pustolovec, ki se v krhki lupini majhnega letala velikokrat približa točki, od koder ni vrnitve. Preletel je že severni tečaj, najvišjo goro sveta, pristal na Antarktiki, nad oceanom letel šestnajst ur brez postanka in trikrat z letalom obkrožil svet. In še danes je alpinist. Matevževa potovanja so dobila globlji smisel, ko je spoznal Grišo Močnika, ki raziskuje vpliv črnega ogljika na podnebje in naša življenja.

Režija: Werner Herzog

Sekcija: INTIMNI IN GLOBALNI PORTRETI

Nika Vrabec

Novinar