David Birk jih šteje 22, v svoj življenjepis pa je vpisal že marsikaj. Diplomant Fakultete za elektrotehniko z diplomsko nalogo Asistenčni sistem za vadbo dvigovanja uteži, kar prišteva pod svoje hobije. Če gre res za hobi smo ga povprašali po uspešni sezoni dvigovanja uteži, kjer je s koncem leta 2022 dosegel 1. mesto na državnem tekmovanju v olimpijskem dvigovanju v kategoriji do 81 kg. Kaj vse nam je povedal pa v intervjuju, kjer smo nekaj malega vprašali tudi njegovega trenerja Martina Janžekoviča.
Najprej iskrene čestitke za osvojitev državnega prvenstva. Kakšni so občutki, zdaj, nekaj časa po zmagi?
Hvala, občutki so dobri. Pristop k treniranju pa se ni kaj dosti spremenil, mogoče se zaradi zmage trudim toliko bolj.
Z drugouvrščenim vaju je ločil le kilogram teže. Lahko tistim, ki se z dvigovanjem uteži ne ukvarjajo, poveš kako bistven je vsak kilogram dodatne teže pri tolikšni obremenitvi?
Da, definitivno lahko rečemo, da vsak kilogram šteje. Pri dvigovanju uteži, še posebej na tekmovanju, je potrebno neprestano preračunavati koliko je potrebno dvigniti, da premagaš nasprotnike. Dostikrat se lahko zgodi, da zmaga tekmovalec, ki dvigne kilogramom več, saj je cilj dvigniti le najmanjšo potrebno težo.
Če internet ne laže, dvigovanje uteži treniraš nekoliko več kot eno leto in si že uspešen na državni ravni? Je bil to eden izmed tvojih ciljev ob začetku?
Da, z dvigovanjem uteži sem se začel ukvarjati novembra lansko leto. Ob začetku dvigovanja to ni bil moj primarni cilj. Najprej se je bilo potrebno spoznati z dvigi ter ostalimi pomožnimi vajami. Po prvih nekaj ligaških tekmovanjih pa lahko rečem, da je želja po doseganju naslova državnega prvaka vse bolj rastla.
Kakšni so tvoji načrti in cilji naprej, če govoriva zgolj o dvigovanju uteži?
Načrt je nadaljevanje s trdim delom, da osvojim še kakšno tekmovanje na nivoju državnega. Ko bom dvignil dovolj teže v seštevku, pa bom lahko začel tekmovati tudi na mednarodnih tekmovanjih.
Kakšen je tvoj pogled na ta šport v Sloveniji, se ti zdi, da je še veliko prostora za napredek in prepoznavnost?
Dvigovanje uteži je sicer v Sloveniji prisotno že kar nekaj časa, vendar sam šport pri nas ni preveč poznan. Menim, da je še precej prostora za tako razvoj kot prepoznavnost. V nekaterih predelih Slovenije dvigovanja praktično ne poznajo. Lahko pa opazimo, da postaja s trendom povečevanja uporabe socialnih omrežij šport dosti bolj poznan. Dvigovanje uteži se zdi precej nedostopen šport. Veliko ljudi se boji priti trenirati, z mislijo, da se bo od njih pričakovalo ogromno že na začetku treniranja. V resnici pa vsi začnemo osvajanje gibov z navadno leseno oz. plastično palico, v kombinacijami z vajami za moč.
Prav v tem trenutku je primeren trenutek za prvo vprašanje Martinu Janžekoviču, Davidovem trenerju, ki skrbi tudi za treninge Rahele Vilar, mlade dvigovalke uteži.
Uspeh Davida je verjetno tudi vaš uspeh. Kako ste vi doživeli njegovo zmago in njegov napredek od začetka treningov?
Njegov napredek je že od samega začetka treningov izjemen, ker je David tip človeka, ki se izobražuje tudi izven treningov. Večkrat pride na trening z raznoraznimi relevantnimi vprašanji v smislu: bi se ta in ta vaja dobro prenašala na weightlifting in če ja, kako? V weightliftingu imam kar nekaj podpornih vaj, ki so na prvi pogled enake t.i. navadnim fitnes vajam, toda prilagojene so tako, da imitirajo del dviga. Vse vaje so po večini dinamične.
David je že prišel k meni (december 2021) kot zelo močan pob, če me spomin ne vara, je imel že takrat počep cca 180kg (breme na hrbtu 180kg), tako da si vseh zaslug njegovega uspeha le ne morem pripisati izključno sebi… David je kmalu po prvem treningu začel trenirati 5x na teden in rezultat t je njegov uspeh na državnem prvenstvu (weightlifting je šport, ki se ga trenira 5-8x na teden, če želimo posegati po višjih rezultatih). Tehniko dviganja ima precej dobro dodelano, manjka mu le nekaj izkušenj pri dvigovanju višjih tež, česar se bo pa lotil po zaključenem izpitnem obdobju. Aprila je državno prvenstvo za mladince, kadete in študente in do takrat ima dovolj časa, da se pripravi in pokaže česa je resnično zmožen. Če bo šlo po načrtih bo dosegel kvalifikacije za mednarodna tekmovanja (te kvalifikacije niso za vsa tekmovanja enaka zato ne pišem natančnih številk).
Davidove zmage na državnem prvenstvu sem bil zelo vesel, toda če sem popolnoma odkrit sem bolj vesel, da je izboljšal svoje rezultate in dal »konkurenci« vedeti, da ga bodo v bodoče morali začeti jemati resno, zmaga je bila le še pika na i. Kljub temu, da David več ali manj trenira samostojno, je še vedno v učni dobi. V tem obdobju ne »pritiskam« in ne »zahtevam« nikakršnih »uspehov«. Imam pa občutek, da ima David več kot dovolj želje po uspehu v sebi in pri njemu nikoli ne bo potrebno postavljati nekih t.i. minimalnih ciljev, če sem popolnoma odkrit, se bolj bojim, da ga bo treba držati nazaj!
Cobiss mi izda naslov tvoje diplomske naloge: Asistenčni sistem za vadbo dvigovanja uteži. Mi lahko poveš kaj več o diplomski nalogi in samem sistemu?
Asistenčni sistem je v bistvu senzorski sistem, ki meri različne fizikalne količine kot so: pospešek, hitrost, razdalja, sila in moč. Cilj uporabe te naprave je, da lahko med treningom zajamemo in analiziramo vsak dvig posebej. S pomočjo teh objektivnih podatkov lahko potem uravnavamo kilograme na palici, merimo napredek čez daljše časovno obdobje, merimo pripravljenost atleta in še več.
Študentom je pogosto težko uravnavati hobije in študij, kako gre to pri tebi?
Potrebno se je znati prilagajati ter se držati nekega urnika. Ker sta tako dvigovanje kot študij visoko na prioritetni listi, je včasih potrebno žrtvovati nekaj prostega časa. Ampak, ker uživam v tem to ni problem. Kjer je želja, tam je pot.
Zdaj nam lahko izdaš še cilje v svojem študijskem življenju.
Po opravljenem študiju na prvi stopnji, smeri IKT na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, sem se odločil podati še v študij druge stopnje. Konkretneje magistrskega program smeri IKT. Torej primarni cilj je opraviti študij, hkrati pa še bolj uspeti v dvigovanju uteži.
Vprašanje za trenerja: Kaj je tisto, kar vnašate v člane kluba? Kaj jih žene naprej?
Moji člani kluba so skoraj izključno odrasli ljudje (David ima 22let in je med najmlajšimi) in odrasli ljudje se »nimajo časa« ukvarjati s športom/rekreacijo 5x na teden, če že pridejo 3x je to kar veliko. Niti vsi moji člani ne trenirajo weightliftinga, nekateri le trenirajo z utežmi in to je ogromna razilka….
Od vseh svojih članov ne glede na spol in starost pričakujem le, da se potrudijo med treningom in da dajo vse od sebe, počivajo lahko v svojih službah, tam tako ali tako sedijo. Zelo nehvaležna reč pri weightlifitngu je ta, da je to eden izmed tehnično in ritmično najzahtevnejših športov kar jih je in tega na prvi pogled ni videti, sploh če gledate samo vrhunske dvigovalce in dvigovalke, ki trenirajo že več let in imajo tehniko izpiljeno. Na prvem treningu povem vsakemu posebej, da je potrebno vsaj 3 mesece, da se naučimo osnovnih gibalnih vzorcev in da lahko začnemo relativno samostojno trenirati napisanim treningom.
Weightlifting je kot vsaka druga olimpijska disciplina, če želi nekdo doseči vrhunske rezultate, mora začeti mlad. V državah, kjer je ta šport dobro organiziran, začnejo otroci trenirati že pri osmih letih. Pri nas pa se tega športa lotevajo skoraj izključno odrasli in ti ljudje, kot sem že napisal, nimajo (več) želje po doseganju rezultatov, niti nimajo želje po udeleževanja na tekmovanjih.
Trenutno še iščem prave ljudi – ljudi kot sem jaz, kot je David. Ljudi, ki so pripravljeni postaviti šport na prvo mesto ali vsaj na drugo mesto na listi prioritet… Jaz sem se do te mere zaljubil v weightlifting, da sem šel na Kitajsko zaradi tega športa (tam sem živel tri leta in pol) v Sloveniji namreč nisem našel vrhunskega trenerja.
Pa, da ne bo pomote! Vsem ljudem z veseljem pokažem, kako se pravilno trenira ta šport, tudi če nimajo nikakršnih želja po uspehih. Prepričan sem, da bi morali vsi ljudje na rekreativni ravni poznati ta šport, ker ta šport je temelj vseh športov!
Kakšna bi bila popotnica državnega prvaka v dvigovanju uteži za naše bralce?
Začni se ukvarjati s kakršnimkoli športom. Najdi čas v dnevu za vsaj kakšno uro telesne aktivnosti. Pojej kakšno porcijo zelenjave več. Beri. Uči se. Če se želiš preizkusiti v dvigovanju uteži se oglasi v Športnem centru Panda, za konec pa:
»Noben človek nima pravice biti amater pri fizičnem treningu. Sramota je, da se človek postara, ne da bi videl lepoto in moč, katere telo je sposobno«.
Urednik portala Student.si
