Top 10 Reykjavik: znamenitosti in atrakcije najbolj severne prestolnice na svetu

Ob Starem pristanišču se blešči moderna znamenitost Rejkjavika, Harpa. Gre za koncertno haljo in konferenčni center, ki ga je oblikovalo dansko podjetje Henning Larsen Architects. Projekt gradnje se je pričel leta 2007 in je bil končan leta 2011, z zamudo zaradi finančne krize. Glavna značilnost zgradbe je osupljiva fasada, ki je delo Ólafur-a Elíasson-a. Kot navdih mu je služil slavni islandski bazalt. Harpa gosti Islandski simfonični orkester in Islandsko opero ter ima tako precej natrpan urnik z različnimi dogodki. Na običajen dan lahko tam obiščeš kavarno, restavracijo in trgovino ter si ogledaš brezplačno razstavo in 15-minutni 360° film o islandskih naravnih lepotah.

Kot prava nordijska prestolnica ima tudi Rejkjavik muzej na prostem, ki obiskovalcem predstavi običaje, delo in življenje preteklih generacij. Muzej je bil ustanovljen na zapuščeni kmetiji leta 1957, da bi ohranili del starega Rejkjavika med obsežnimi gradbenimi deli takratnega časa. Skoraj vse zgradbe v muzeju so avtentične, večinoma iz 19. stoletja. V muzeju si tako lahko ogledaš kovačijo, hlev, delavsko kočo, trgovino, sveder, ki se je uporabljal za kopanje zlata in mnogo drugih objektov. Muzej je odprt od junija do avgusta, decembra pa v njem poteka poseben božični program.

Rejkjavik je precej »kul« mesto in kot tako ima tudi dinamično ulično umetnost že vsaj od 90-ih let prejšnjega stoletja. Ta je v zadnjih nekaj letih naredila še korak naprej. Poslikave sedaj krasijo fasade zgradb v okolici Starega pristanišča in predela Grandi. Nastale so v sodelovanju med Islandskim glasbenim festivalom in iniciativo Urbane umetnosti iz Berlina. Kot inspiracija za poslikave, imenovane »Stenska poezija«, je služila bodisi posamezna pesem ali pa so nastale v resničnem sodelovanju med uličnimi in glasbenimi umetniki. Dela te popeljejo v danes pozabljeni čas, ko je bila vizualna umetnost neizogibno del glasbenih albumov. Poleg »Stenske poezije« v Rejkjaviku lahko občuduješ tudi fotorealistična dela Guida Van Heltna in sanjave poslikave Sare Riel.

Na vrhu hriba Öskjuhlíð se nahaja prepoznavna Perlan, kjer so leta 1991 šest cilindričnih zbiralnikov tople vode vključili v novo zgradbo, ki jo zaokroži velika kupola. V zgradbi so odprli muzej, navdušila pa je že prva razstava, »Ledeniki in led«. Ta je obiskovalcem omogočila preizkus opreme za hladno vreme med sprehodom skozi 100 metrov dolgo ledeno jamo. Preko interaktivne poti se lahko naučiš veliko zanimivega o islandskih ledenikih in si ogledaš 360° sliko svetovno znanega ledenika Vatnajökull. V četrtem nadstropju je zunanja opazovalnica, opremljena s teleskopi in informacijskimi tablami. Od tam se dobro vidi ledenik, Atlantik, gore in ognjeniki.

Čeprav je plavanje v mrzli vodi vse prej kot prijetno, je aktivnost del islandskega izročila že od same naselitve otoka pred več kot 1.000 leti. V Rejkjaviku so zato leta 2001 ustanovili varno kopališče. Južno od letališča in univerze so postavili valobran in tako ustvarili umetno laguno, v kateri ima voda poleti okrog 19 stopinj Celzija. To je nekoliko več kot okoliška voda, saj tam na dan prihaja geotermalna voda. Pozimi se temperature v laguni lahko spustijo skoraj na ledišče. Četudi si ne upaš zaplavati v tako hladni vodi, se lahko vsaj sprehodiš po lepi peščeni plaži sredi Rejkjavika.

Muzej je še ena izmed družinskih atrakcij, ki so nastale na pristaniškem delu območja Grandi. Nastal je v sodelovanju podjetja, ki se ukvarja z opazovanjem kitov, in Morskim raziskovalnim inštitutom Islandije. V njem lahko izveš vse o 23 vrstah morskih sesalcev, ki prebivajo v islandskih vodah. Na ogled so postavljeni modeli sinjega kita, ščukastega kita, orke, kita grbavca, brazdastega kita, kita glavača in različnih vrst delfinov. Modele živali v naravni velikosti spremlja odlična osvetlitev in zvok, opremljeni pa se še z informacijami o njihovem vedenju in migracijskih poteh. Muzej je tehnološko izredno dovršen, med drugim na interaktivni postaji lahko spremljaš položaje kitov v realnem času.

V barih vlada v Rejkjaviku odprto in prijazno vzdušje celo v mrzlih zimskih dneh. Čeprav so cene alkohola precej visoke, mesto že več kot dve desetletji velja kot eden izmed boljših krajev na svetu za nočno življenje. Zanimivih točk je v mestnem središču precej, skoraj vse pa so intimni bari s posebnimi tematikami. Obstaja celo bar v poklon filmu the Big Lebowski! Večina med njimi ima tudi oder za živo glasbo. Bari so v petkih in nedeljah odprti do 5.00. Za pristno lokalno doživetje v posameznem baru ostani le na »rundi ali dveh«, nato pa se premakni v naslednjega.

Župnijsko cerkev, ki je obenem tudi islandsko narodno svetišče, si je v zgodnjih 40-ih letih prejšnjega stoletja zamislil Guðjón Samúelsson. Po 41 letih gradnje je ideja končno zaživela v fizični obliki leta 1986. Skoraj 75 metrov visok stolp obdajajo stolpiči, ki naj bi ustvarjali vtis islandske bazaltne pokrajine. Zgradba nenavadne oblike tako spominja na raketo med vzletom. Pred cerkvijo stoji kip Leifa Erikssona, nordijskega raziskovalca, ki velja za prvega Evropejca, ki je na prelomu v 11. stoletje stopil na ameriška tla. V notranjosti pa si lahko ogledaš kar 15 metrov visoke in 25 ton težke orgle nemškega mojstra Jogannesa Klaisa. Za 1000 islandskih kron (približno 6 evrov in pol) se lahko povzpneš še na vrh stolpa in uživaš v razgledu na mesto Rejkjavik.

Za krajši pobeg iz mesta, se lahko kar z javnim prevozom iz Rejkjavika odpraviš do 10 kilometrov oddaljenega vrha iz tufa in bazalta. Esjan se dviga 914 metrov v višino, po njegovih pobočjih pa vodi več poti različnih težavnosti, ki so označene z ustreznimi simboli. Če si želiš prav na vrh, se pripravi, da bo zadnjih 200 metrov napornih in primernih le za zelo izkušene. Poleti pokrajino pod vzpetino prekriva čudovit zelen travnik z vijoličnimi divjimi cvetlicami.

Tovarno za zamrzovanje rib iz leta 1947 v Starem pristanišču so leta 2005 spremenili v Rejkjaviški pomorski muzej. V stari hali za predelavo rib se tako danes nahaja odlična razstava o zgodovini plovbe na Islandiji s posebej zgrajenim lesenim pomolom, pod katerim teče morska voda. Do pomola prideš neposredno iz rekonstruirane palube MV Gullfoss, trajekta, ki je v sredini 20. stoletja vozil med Islandijo, Dansko in Škotsko. Pred muzejem najdeš še ICGV Óðinn, plovilo obalne straže, ki je bilo udeleženo v vseh treh »vojnah za trske« med Islandijo in Združenim kraljestvom v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja. Na krovu med drugim najdeš napravo, s katero so uničevali ribiške mreže britanskih ribičev, ki so prečkali islandske vode.

Tjaša Sušnik

Novinar