Češka je začetek novega leta otvorila s praznikom demokracije. Januar so pri njih zaznamovale predsedniške volitve. V drugem krogu je z zgodovinsko največjo razliko slavil nekdanji načelnik Vojaškega odbora zveze NATO Petr Pavel.
Kdo je Petr Pavel, novi češki predsednik?
61-letni upokojeni general in nekdanji vojaški padalec se je med predsedniško kampanjo opisal kot desno-sredinski kandidat z močno socialno komponento. Od drugih desnih in desno-sredinskih kandidatov ga loči zavzemanje za enake pravice istospolnih, podpiranje evtanazije in nasprotovanje smrtni kazni.
Tuji mediji so ga označili za izrazito pro-zahodnega. Podpiral je vstop Češke v EU in v NATO, kjer si je zgradil uspešno kariero. Kot načelnik Vojaškega odbora zveze NATO je kritiziral politično korektnost, ki po njegovih besedah ustvarja okolje, v katerem vodilni slišijo le to, kar želijo slišati. Zaradi politične korektnosti je tako nemogoče nasloviti težave, ki nastajajo.
V času komunističnega režima na Češkem je bil član Komunistične partije, katere član je ostal do Žametne revolucije leta 1989. Žametna revolucija predstavlja tranzicijo iz enostrankarskega komunističnega režima v demokratični sistem.
Svoje članstvo v Komunistični partiji obžaluje, kar je tudi dokazal z zvestim služenjem češki demokraciji in ostalim mednarodnim organizacijam.
Odnos do ruske okupacije Ukrajine
Pavel od začetka obsoja rusko invazijo in se zavzema za humanitarno ter vojaško pomoč Ukrajini. Prav tako je kritiziral prepočasen ali nezadosten odziv Zahodnih držav.
V času kampanje so mu nekateri radikalni kandidati očitali, da bodo njegova ostra stališča vojno prinesla tudi na Češko. Svoja načela je zagovarjal z argumentom, da če ne bomo storili ničesar, bo vojna prišla k nam.
Čustveno zaznamovane volitve
Češki predsednik vlade Petr Fiala, čigar stranka je podprla Pavla, je drugi krog predsedniških volitev zaradi agresivnih verbalnih nasprotovanj opisal kot najslabšega v češki moderni zgodovini.
Pavel se je v drugem krogu spoprijel z nekdanjim predsednikom vlade Andrejem Babišem, ki je znan kot uspešen in premožen podjetnik ter močno kontroverzen politik. Volitve je močno zaznamovala vojna v Ukrajini, tema, glede katere sta si kandidata stala na nasprotnih bregovih.
Babiš je razburil z izjavo, da v primeru ruskega napada na Poljsko ali Baltske države ne bi pomagal državam zveze NATO. Izjava je požela kritike s strani podpornikov Pavla, saj bi to de facto in de iure pomenilo nespoštovanje osnovne zaveze NATA, ki v primeru konflikta zavezuje k skupni obrambi.
Napeto ozračje se je zaključilo s prepričljivo zmago Petra Pavla, za katerega je glasovalo 58 % volivcev. Poraženega Babiša je podprlo nekaj manj kot 42 %. Po porazu je priznal zmago novoizvoljenega predsednika in mu zaželel uspešno predsedovanje.
Češki volivci so z zmago Pavla, ki bo kot predsednik republike prisegel 9. marca, izrazili močno podporo Ukrajini in složnemu reševanju krize.
Novinar
