Do zdaj uradno zabeležen najdaljši čas brez spanja človeka je približno 264 ur oziroma približno 11 dni. Noro, kajne?
Po navadi pomislimo, da nam primanjkuje spanja, ko ves dan zehamo. Vendar je zehanje le eden izmed znakov, ki nas opozarjajo, da naše telo ne deluje optimalno in nam bo hvaležno, če kak večer prej ugasnemo televizijo ali odložimo telefon.
Spanje dobro deluje na naš imunski sistem, zato daljše pomanjkanje spanja na naše telo vpliva podobno kot prehlad ali gripa. Poleg tega pa pomanjkanje spanja povečuje tudi tveganja za srčno-žilne bolezni, diabetes in podobno. Med spanjem se v nas tvorijo hormoni, ki so dragoceni za naše optimalno delovanje, serotonin – hormon sreče, melatonin za zdravje, rastni hormon za topljenje odvečnih kilogramov.
Pomanjkanje spanja na nek način poneumlja naše možgane. Zaradi tega se nam namreč upočasnijo kognitivni procesi kot sta mišljenje in učenje. Tudi pomnimo precej slabše zaradi tega in smo manj pozorni ter se težje koncentiramo. Zato je pred napornim izpitnim obdobjem bolje iti prej spat kot študirati pozno v noč.
V izogib vsem negativnim učinkom spanja je dobro, če imamo vsaj približno ustaljen ritem spanja, dejstvo pa je, da se spanja ne da nadoknaditi »za nazaj«.
Novinar
