Večina ljudi je fascinirana nad napadi morskih psov. Malo pa se jih zaveda, da so tovrstni napadi pravzaprav zelo redki. Veliko verjetneje je, da te bo enkrat v življenju zadela strela, kot da te bo napadel morski pes.
Težko je reči kateri napadi so najhujši, saj je vsak incident, kjer velika riba raztrga človeka na kose katastrofalen. Jih je pa nekaj, kjer so morski psi napadli večje število ljudi – v tem članku se poleg posamičnih posvetimo tudi tovrstnim napadom. Že sama ideja, da čakaš na napad, medtem ko žival nekaj metrov stran grize tvojega prijatelja ali znanca je strašljiva. Kaj šele, da to dejansko tudi doživljaš. Spodaj si lahko ogledaš deset najhujših primerov napadov morskih psov.
1. USS Indianapolis 1945: 879 žrtev
30. julija 1945 je ameriška križarka Indianapolis dobila navodilo, naj pluje iz Guama v zaliv Leyte na Filipinih, da bi se pridružila bojni ladji USS Idaho v pripravah na invazijo na Japonsko. Štiri dni prej je na otok Tinian dostavila prvo atomsko bombo na svetu. Sredi poti med Guamom in Leytejem jo je torpedirala japonska podmornica I-48. Križarka je potonila v nekaj minutah.
Na krovu je bilo 1196 vojakov, 900 pa jih je v vodi pristalo v rešilnih jopičih. Ko se je naslednji dan zdanilo, so se pojavile jate morskih psov in začele napadati mornarje. Minilo je skoraj pet dni, preden so jih opazili in rešili, morski psi pa so jih napadali tudi medtem, ko so jih reševalci vlekli na krov.
Skupno je skoraj 600 ljudi izgubilo življenje zaradi, domnevno oceanskega beloplavutega morskega psa. Samo 317 članov posadke je preživelo.
2. Shirley Ann Durdin
Leta 1985 je bila Shirley Ann Durdin na lovu za pokrovačami na avstralski plaži Peake Bay, ko jo je napadel 6 metrov velik beli morski pes. Riba je 33-letnico že s prvim ugrizom raztrgala na pol, medtem ko so njen mož in štirje otroci dogajanje opazovali z obale. Ko so prispeli reševalci, je na vodi plaval samo njen brezglavi trup. V nekaj trenutkih se je morski pes vrnil in raztrgal tudi to.
3. Cape San Juan 1943: 825 žrtev
12. novembra 1943 je japonska podmornica I-21 v Tihem oceanu blizu otočja Fidži torpedirala 6711-tonsko ameriško ladjo za prevoz tovora in vojakov Cape San Juan. Ladja je plula iz San Francisca v Townsville v Avstraliji, natovorjena z 49 člani posadke, 41 strelci in 1348 vojaki ameriške vojske, skupaj 1438 ljudi.
130 jih je umrlo bodisi ob udarcu torpeda bodisi takoj zatem, ko so skočili čez krov v vodo in utonili. Reševalne ladje in letala so iz morja potegnila 483 preživelih. Poročali so, da so morski psi napadali preživele, medtem ko so jih reševalci poskušali potegniti iz vode. 695 ljudi je umrlo v poskusu boja proti morskim psom (najverjetneje oceanskim beloplavutim).
Skupaj je življenje izgubilo 825 ljudi.
4. Jersey Shore napadi
Leta 1916 je bil v Združenih državah morilski vročinski val in tisti čas je na obalah Jersey Shora prišlo do zaporedja napadov morskih psov. Prva žrtev, 25-letni Charles Vansant, je izkrvavela do smrti po tem, ko ji je riba raztrgala stegno, ko se je odpravil na zgodnje večerno plavanje. Pet dni kasneje je bil ubit 27-letni Charles Bruder, ko ga je morski pes ugriznil v trebuh in mu raztrgal nogi, ko je plaval blizu Spring Lake plaže.
Zadnji napad se je zgodil šest dni kasneje 12. julija v Matawan Creeku, ko je 12-letnega lokalnega dečka, Lesterja Stillwella, morski pes povlekel pod vodo, medtem ko se je otrok igral s prijatelji. Pogumen 24-letnik, Stanley Fisher je skočil v vodo, da bi dečka rešil, vendar je bil tudi sam napaden, zaradi česar je izkrvavel do smrti. Raztrgano truplo 12-letnika je na plažo naplavilo dva dni kasneje.
5. Nova Scotia, Južna Afrika: 750 žrtev
28. novembra 1942 je podmornica torpedirala britansko vojaško ladjo Nova Scotia 50 km od rta St. Lucia v Južni Afriki. Umrlo je 750 vojakov – približno četrtino so jih ujeli oceanski beli morski psi. Le 192 jih je preživelo.
Nova Scotia je plula naprej in nazaj iz Durbana navzgor po vzhodni obali Afrike do Sueškega prekopa. Torpedirala jo je nemška podmornica 177, na krovu pa je bilo 134 britanskih in južnoafriških stražarjev, 650 italijanskih ujetnikov in 118 članov posadke. Ladja je potonila le 7 minut po tem, ko so Nemci izstrelili tri torpede, preživele pa vrgli v vodo, polno morskih psov, kjer so se morali obupno oklepati morebitnega reševanja.
Nemška podmornica je izplula na površje, da bi odkrila, katero ladjo so zadeli (bilo je temno) in pozdravila jih je gneča; na stotine moških se je kobacalo v vodi in kričalo na pomoč. Ker niso prejeli nobenega ukaza za pomoč, so Nemci namesto tega dva človeka rešili iz vode za obveščevalna poročila, ostale pa pustili, da se utopijo ali pa jih požrejo morski psi.
Naslednji dan jim je na pomoč priskočila še ena ladja, Alfonso de Albuquerque, a mnogi so bili že mrtvi. Iz vode je bilo varno rešenih 190 preživelih.
Kasneje sta se na obali pojavila dva preživela, ki sta dva tedna lebdela na splavu brez hrane in vode.
6. Robert Pamperin
Junija 1959 se je Robert Pamperin potapljal za morskimi polži ob zalivu La Jolla v Kaliforniji, ko ga je njegov spremljevalec Gerald Lehrer slišal kričati na pomoč. Ko se je obrnil, je Lehrer videl svojega prijatelja pokonci in nenaravno visoko v vodi, brez maske. Ko je priplaval bližje, je Lehrer opazoval, kako Pamperin počasi izginja v škrlatnih valovih, in ko se je potopil pod gladino, je videl, kako njegovega prijatelja vleče na morsko dno v čeljusti 22-metrskega morskega psa. Pri iskanju njegovih posmrtnih ostankov v vodi je ameriška obalna straža našla samo eno plavalno plavut.
7. HMS Birkenhead, 1852: 440 žrtev
26. februarja 1852 se je ladja HMS Birkenhead potopila, potem ko je pri Danger Pointu v Južni Afriki trčila v neznano potopljeno skalo.
Na krovu je bilo 643 ljudi, večinoma britanskih in irskih vojakov ter nekaj njihovih žena in otrok. Na svoji dolgi poti iz Portsmoutha v Angliji so se ustavili v Simonstownu blizu Cape Towna, da bi prevzeli sveže zaloge. Večina žensk in otrok je zapustila ladjo, prav tako več bolnih vojakov. V Simonstownu so pobrali 9 konjeniških konj in 25. februarja s približno 630 ljudmi na krovu odšli na zadnjo etapo svojega potovanja v Port Elizabeth v Južni Afriki.
V zgodnjih jutranjih urah se je zgodila tragedija, ko je ladja trčila v skalo. Voda je vlila v sprednji oddelek spodnje palube za vojake in utopila najmanj 100 vojakov v visečih mrežah, ko so spali. Kapitan Robert Salmond je ukazal evakuacijo ladje, vendar je bilo mogoče izpluti le 5 od 7 ladijskih rešilnih čolnov. Dva večja čolna, vsaka za 150 mož, sta bila preplavljena in neuporabna.
Ženskam in otrokom so najprej dovolili vstopiti v delovne rešilne čolne. Iz tega nesebičnega dejanja izvira izraz »najprej ženske in otroci«. Pogum teh vojakov je postavil nov protokol pomorske nesreče, čeprav šele 8 let kasneje, leta 1860.
Ko se je ladja potopila, so bili vojaki (in konji) vrženi v morje, skoraj 5 kilometrov od kopnega in sredi noči. 8 konj in 193 ljudi je preživelo to katastrofo. Morski psi so napadli ostale, ki so poskušali priplavati do obale.
8. Rodney Fox
Takrat 13-letni Rodney Fox, je leta 1953 branil naslov avstralskega prvaka v podvodnem ribolovu, ko ga je veliki beli morski pes zgrabil okoli trupa in ga z glavo navzdol vlekel skozi vodo. Plenilec ga je izpustil, ko mu je Rodney iztaknil oči, a se je kmalu vrnil in znova napadel. Fox je stisnil roko v grlo zveri in jo znova izvlekel na prostost ter mu trgal meso z roke. Morski pes ga je izpustil in se nato vrnil še tretjič ter Foxa vlekel po oceanskem dnu.
Najstnika je izpustil, potem ko je skoraj utonil. Na srečo so ga kmalu potegnili na krov bližnjega čolna z razkritimi rebri, pljuči in zgornjim delom trebuha. Po čudežu so njegove glavne arterije ostale nedotaknjene in je po štirih urah operacije in 360 šivih preživel.
Novinar
