Leto je naokoli in spet je čas za novoletne zaobljube. Nekateri sprejmejo iste zaobljube kot lansko leto ali kot leto poprej, drugi si izberejo nove cilje
Zgodovina novoletnih zaobljub večinoma prihaja iz verskih tradicij, ko so na primer že stari Babilonci so obljubljali svojim bogovom na začetku vsakega leta, da bi se vrnili izposojeni predmeti in poplačali svoje dolgove.
Rimljani so dajali svoje obljube bogu Janusu, bogu novega začetka, po katerem je poimenovan tudi mesec januar. Julij Cezar je leta 45 pr.n.št uvedel koledar, po predlogu aleksandrijskega astronoma Sosigena, usklajen s soncem in od takrat naprej ima leto 365 dni. Uvedel je tudi prestopno leto, torej na vsake 4 leta je dodal en dan. Njegov koledar je bil v veljavi do leta 1573, ko je bil uveden gregorijanski koledar, ki se sedaj uporablja skoraj po celotnem svetu. On sam je posvetil torej 1. januar in cel mesec januar bogu Janusu.
V Judovstvu je novo leto, Roš hašana in se zaključi v Yom Kippur (dan pokore), ena je za razmislek o posameznikovih dejanjih skozi leto in tako iščejo in ponujajo odpuščanje. Deluje podobno kot v katoliški v času posta, čeprav motiv za ta praznik je več žrtvovanja kot odgovornosti. Koncept, ne glede na veroizpoved, je razmislek o samoizboljšavi ob koncu leta.
Novoletne zaobljube segajo na več področij našega življenja, med njimi so najbolj pogoste obljube o spremembah pri izboljšanju telesnega, duševnega počutja, izboljšati finance, izboljšati kariero, izobraževanje…
Profesor Richard Weismann iz Univerze v Hertfordshiru je leta 2007 izvedel raziskavo na več kot 3000 ljudeh, ki so sprejeli svoje novoletne zaobljube. Na začetku študije je bilo 52% vključenih prepričanih v uspešnost svojih zaobljub. Presenetljivo, pa je samo 12% posameznikov, izpolnilo svojo novoletno zaobljubo v enem letu. Profesor Weismann svetuje, za uspešnost pri doseganju novoletnih ciljev, da si damo samo eno novoletno zaobljubo, ker nekateri pretiravajo s številom le-teh. Pravi, da je verjetnost uspeha večja, če se človek usmeri v samo eno spremembo naenkrat. Pravi tudi, da je pametno planirati vnaprej, da z novoletno zaobljubo ne čakamo do novoletnega večera. Meni namreč, da si v zadnjem trenutku zadamo takšno novoletno zaobljubo, ki ustreza počutju v tistem trenutku in ne našemu na splošnemu počutju. Meni, da naj se ne obremenjujemo z morebitnimi prejšnjimi neuspelimi novoletnimi obljubami, ampak mogoče spremenimo samo pristop za doseganje cilja. Pomembno je tudi, da smo natančni pri postavljanju obljub in pri načinu doseganja cilja. Recimo, da si ne obljubimo, da bomo tekli dvakrat tedensko, ampak si zadamo točno določene dni, na primer torek in četrtek ob 7h. Meni tudi, da mora biti novoletna zaobljuba osebna in ne recimo preveč splošna, pač ker so si jo isto zadali tudi recimo naši prijatelji. Seveda pa je najbolj pomembno, da smo pri doseganju svojih novoletnih zaobljub dovolj vztrajni.
Torej, mislite, da vam bo uspelo priti med tisto skupino 12%?
