Potne dlani so dober pokazatelj vznemirjenosti. S pomočjo tega naravnega odziva lahko znanstveniki izmerijo čustveni pritisk in pomagajo ljudem, ki se soočajo s slabim duševnim zdravjem. Žal so naprave, s katerimi so to počeli do zdaj, okorne in nezanesljive. V oči bodeči senzorji na telesu ne prispevajo nič dobrega proti stigmatizaciji, s katero se ti ljudje že tako soočajo.
Raziskovalci Teksaške univerze v Austinu in Teksaške univerze A&M so za tovrstne meritve elektrodermalne aktivnosti uporabili novo tehnologijo elektronske tetovaže. Delovanje e-tatuja so pojasnili v članku, objavljenem v Nature Communications. Izdelan je na osnovi grafena in se natakne na dlan. Velika prednost je, da je praktično neviden, saj se pripne na dlan in poveže s pametno uro.
E-tatu je zaradi primerne izbire materialov praktičen in neopazen
Nanshu Lu, profesorica in vodja projekta, je komentirala njegovo neopaznost: »Tako nevpadljiv je, da ljudje včasih pozabijo nanj, prav tako pa zmanjša družbeno stigmo, povezano z nošenjem takih naprav na vidnih delih telesa.«
S sodelavci se z e-tatuji ukvarjajo že več let in materiali zanje so skrbno izbrani. Grafen je favorit, ker je tanek in dobro meri električni potencial telesa, kar prispeva k točnosti naprave.
Novost na področju meritev čustvenih stanj, ki jo odlikuje iznajdljiva zasnova
Izvajanje meritev, ki ponavadi potekajo v laboratorijih in ambulantah, na neopazen in nemoteč način, ni preprosta stvar. E-tatu sestavljata valovita traka (po obliki spominjata na kačo) z dvema delno prekrivnima slojema grafena in zlata. Ta oblika omogoča meritev, ki je ne zmotijo vsakodnevne aktivnosti. Odpiranje vrat, držanje volana in podobni gibi naj ne bi zmotili delovanja naprave.
E-tatu naj bi bil manj moteč in bolj točen
Trenutno tehnologijo še vedno sestavljajo elektrode, ki ne le, da so zelo vidne, ampak se tudi rade same snamejo, in senzorji za merjenje elektrodermalne aktivnosti. Ti se pritrdijo na druge dele telesa, zato je lahko meritev manj točna.
Kot navdih je služila navidezna resničnost
Za podobne metode so se odločili že drugi raziskovalci. Uporabili so nanometer debele ravne trakove, ki so e-tatu povezovali z bralnikom. Zaradi oblike niso bili kos nenehnemu gibanju. Lu je povedala, da so jih navdihnile tehnologije VR, videoigre in metaverza. Simulacije so že uporabljali za zdravljenje duševnih motenj, ni pa znana učinkovitost tega pristopa.
»Vedeti moraš, ali se ljudje na to zdravljenje odzivajo. Jim pomaga? Zaenkrat je težko reči,« dodaja Lu.
Novinar
