V zadnjem desetletju so znanstveniki na Zemlji opazili sledi šestih močnih izbruhov radiacije, znanih tudi kot Miyake events oziroma Miyake dogodki, ki so se zgodili v zadnjih 9300 letih. Najbolj verjetna razlaga je, da so to posledice sončnih neviht, zaradi česar pa nekateri znanstveniki opozarjajo o naslednjem takem dogodku, ki bi lahko močno vplival na naše električno polje. A raziskave v oktobrski številki revije Proceedings of the Royal Society A namigujejo, da za skrivnostnim sevanjem morda stoji nekaj več, kot le sončni izbruhi.
Posledice izbruhov radiacije vidne v drevesih
Fizik Gianluca Quarta iz italijanske univerze Salento, pravi, da se nekaj na ujema s tem kar trenutno vemo, ter da ugotovitev poudarja potrebo po nadaljnjih preiskavah teh izbruhov, ki bi lahko v prihodnosti škodovali naši družbi.
Izbruhi radiacije, so bili najprej najdeni v drevesih. Ko le ta rastejo, se na njihovih deblih naredijo obroči oziroma letnice, ki vsebujejo kemične značilnosti iz njihove okolice. Z analiziranjem posameznih letnic, lahko znanstveniki pridobijo namige o stanju okolja v preteklosti.
Gre res za sončne nevihte?
Znanstvenica Fusa Miyake iz japonske univerze Nagoya je med preučevanjem dreves leta 2012 našla oster skok radiokarbona – različica karbona, ki lahko nastane ko kozmično sevanje zadane Zemljino atmosfero. To je opazila na letnicah okoli leta 774. Od tega odkritja dalje je bilo najdenih še 5 podobnih izbruhov v letnicah dreves po vsem svetu.
Najbolj popularna razlaga je, da so velike sončne nevihte zadele Zemljo z velikimi izbruhi radiacije. Najmočnejša sončna nevihta v znani zgodovini se je zgodila leta 1859 in jo imenujemo Carringtonov dogodek. Posledice te nevihte so bile uničene telegrafske linije in požar v Pittsbrughu. Stopnja radiacije povezana z Miyake dogodki je več kot 80-krat večja kot pri Carringtonovem dogodku, kar bi lahko predstavljalo resno tveganje za svetovno tehnologijo.
A zgodba o sončnih nevihtah ima nekaj lukenj. Nekateri znanstveniki mislijo, da bi bila stopnja radiacije iz leta 774 previsoka, da bi izvirala iz enega samega sončnega izbruha.
Fizik Benjamin Pope je s svojimi kolegi postavil vodilno hipotezo na test. Analizirali so vse javne podatke o dogodkih Miyake in pri tem uporabili računalniške simulacije Zemljinega cikla ogljika. S tem so lahko izračunali dolžino, čas in amplitudo vsakega od teh dogodkov, našli pa niso nobene povezave med dogodki Miyake in katerokoli fazo sončnega cikla. Ugotovili so tudi, da sta dva izmed teh dogodkov trajala dlje kot eno leto, kar bi bilo nepričakovano dolgo za sončno nevihto, ki povprečno trajajo od nekaj ur do nekaj dni. Če bi sončni izbruhi res povzročali te dogodke, bi morala drevesa bližje Zemljinemu polu vsebovati več radiacije, saj je tam magnetno polje šibkejše.
Te ugotovitve sicer ne izločijo hipoteze o sončnih izbruhih, in nove raziskave nam bodo mogoče podale odgovore, ki jih čakamo.
Junior novinar
