Decembrski žarometi še sijejo za H&M, ki pridno plujeta z v novo leto segajočim valom medijske pozornosti. V dokumentarcu, ki je v celoti izšel v prvi polovici decembra 2022, novosti ni bilo – stare informacije so bile reciklirane na način, ki bi naj vznemiril gledalca. A ni vsebina tisto, s čimer se nesojenemu kraljevemu paru uspe obdržati v pogovorih javnosti. Naj še tako prodajamo idejo javnega ozaveščanja in reforme monarhije, Harry in Meghan ponujata en zimzeleni produkt: trače.
Mediji, na katere kažeta s prstom, imajo z njima veliko dela
Nesoglasja o verodostojnosti pripovedi so odzvanjala že po premieri dokumentarnega filma o Meghan in Harryju na Netflixu. Verjetno ni najbolj prav, da se, čim zavonja po laži, uščipnemo za nos. A metodi rekla – kazala se je težko zoperstaviti s kakšno neizpodbitno resnico; govorice so jezik rumenega tiska in britanski ima polne roke dela. Kmalu po izidu druge polovice dokumentarne miniserije je v tabloidu The Sun izšla kolumna napol prebavljenih sovražnih misli Jeremyja Clarksona. Bivši televizijski voditelj je dejstvo, da ne prenese Meghan, izrazil z aluzijo na prizor iz Igre prestolov: zapisal je, da komaj čaka dan, ko bo Meghan osramočena korakala po ulicah, ljudje pa bodo vanjo metali iztrebke. Po ogorčenih odzivih se je za komentarje opravičil vsem razen Meghan.
Rasizem in nezavedna pristranskost
Nekdo, ki ga zgolj iritira nasičena medijska navzočnost para, se vpraša, zakaj so ljudje, ki se jim zdi, da sta Harry in Meghan šla predaleč, odločeni iti še dlje. Harry v intervjujih v sklopu promocije nove knjige Spare (Rezerva) jasno razločuje med rasizmom in »nezavedno pristranskostjo«, početjem, ki ga očita družini. Poučen pogovor o rasi skozi spekter izkušnje drugega je vsekakor nekaj vzpodbudnega. Toda o problematiki nadvse poznavalsko in največ razglablja človek, ki je razsvetljenje doživel po spodrsljaju z nacistično uniformo, in ki s tako zavzetim poenostavljanjem situacije deluje zelo ameriško tudi brez naglasa.
Imperij izgnanih
Montažni učinki se gledalca v preostalih treh delih serije trudijo prepričati, da je na robu nekega odkritja. Ta rob se bo verjetno razvlekel še čez nekaj monografij in drugih medijskih projektov. Razen družine in že znanih prijateljev se pojavi še prijatelj zakoncev in milijarder Tyler Perry. Njegova mati je bila žrtev nasilja in ga nanjo spominja Meghan. Zakoncema je ponudil bivališče, ko jima kraljeva družina ni priskrbela varnostne službe. Dotaknejo se še intervjuja z Oprah. Ta naj bi bil odmeven zaradi vprašanja rasne pristranskosti monarhov. Posledice delovanja inštitucije (in filma) na Meghanino duševno zdravje so bile pri tem postavljene na stranski tir. Jasno je, da sta Harry in Meghan na misiji, da razkrijeta »svojo resnico«, kot bi se temu reklo čez lužo. Ta resnica pa je večplastna in intermedialna.
Harry pogreša očeta in brata
Princ Harry je izrazil željo po spravi z bratom Williamom in očetom, britanskim kraljem Karlom III. Javno pranje družinskega perila morda ni ustrezen pristop. Z željo, da si slišan, ni nič narobe, a gledalcu dokumentarca ne uide kraljevski pridih razvajenega javkana. Williamov molk odlikuje vzdržanost pri evociranju pokojne matere. Za dokumentarec ne moremo reči isto, saj Diana v njem ostaja kost, s katero mahata Harry in Meghan, in po kateri novinarji še preveč radi planejo.
Novinar
