Dinozavri so bitja, ki bodo vedno sprožala nešteto vprašanj. Večina teh vprašanj se bo vedno dotikala njihovega videza in obnašanja. Paleontologi so tisti, ki želijo na ta vprašanja odgovoriti in včasih zaradi tega trpijo hude vremenske pogoje. Ena izmed ekipe je sredi ledeno mrzle Aljaske želela najti odgovor na zanimivo vprašanje. So dinozavri živeli v snegu in kako?
Polarni dinozavri in vprašanja, ki jih postavljajo
V temperaturah, ki so segale tudi 30 stopinj Celzija pod ničlo, se je Pat Druckenmiller z ekipo prebijal skozi snežne zaplate. V bližini reke Colville so želeli na enem izmed klifov najti nekaj posebnega. Petnajst metrov nad reko so po dolgem iskanju našli približno deset centimetrov debelo plast gline in peska.
Pred približno 73 milijoni let je bila Zemlja toplejša, kot je danes. Območje, ki ga je preiskovala ekipa, pa je bilo pomaknjeno še dlje na sever. Če danes Aljaska prejme le nekaj ur sonca na dan, ko je zima, je bila takrat nekaj mesecev v popolni temi. In prav iz tega časa, ko so temperature pozimi segle »le« do -10°C, izhajajo tudi najdeni fosili. »Verjetno gre za najbolj zanimivo plast dinozavrskih kosti na celi Aljaski,« je navdušen Druckenmiller, ko govori o najdbi. Gre za množico malih kosti in zob, ki so pripadali mladičem velikanov zgodovine. Na tisoče dinozavrov je prav na tem območju ustvarjalo svoja gnezda. To je še en dokaz, da so dinozavri živeli v snegu in na območjih z nizkimi temperaturami.
Polarni dinozavri so dokaz, da dinozavri niso bili le mestoma prisotni na teh območjih, ampak, da so ta območja predstavljala njihov dom. Bilo jih je na stotine, tisoče, ki so v snežni pokrajini živeli celo življenje. Podoben dokaz so tudi najdbe na drugih območjih sveta, ki so bila takrat visoko na severu planeta.
Dinozavrske stopinje na otoku Svalbard, koščku današnje Norveške. Gre za dodaten in jasen dokaz, da so bili dinozavri prisotni na mrzlem. Velik del tega je prav Aljaska, kjer je bilo v zadnjih desetletjih najdenih nič koliko fosilov iz tistih časov. Edmontozaver, Alektrozaver in sorodniki Triceratopa. Dinozavri so v snegu bili, vprašanje pa še vedno ostaja. Kako so lahko tam preživeli?
Teorije o dinozavrih v mrzlih razmerah bodo večne
Ena izmed teorij je seveda migriranje, kot ga vidimo pri pticah. Morda so dinozavri severni pol obiskali v poletnih mesecih, se tam naselili in pred zimo odšli nazaj na jug. Tako potovanje bi pomenilo približno 3 tisoč kilometrov hoje proti jugu. Tako je bilo leta 2014 najdeno blatno območje s tisoč stopinjami hadrozavrov. Več kot 60 metrov široko najdišče stopinj na Aljaski je eno največjih odkritij paleontologije v zgodovini. Promenada dinozavrov je tako dobro ohranjena, da so lahko znanstveniki razbrali tudi luske nog teh bitij. To bi moral biti dovoljšen dokaz, da je teorija migracij dinozavrov stala na trdnih tleh. Ampak vsi niso bili prepričani. Tu nastopi Druckenmiller s svojo ekipo.
Medtem, ko je večina paleontologov iskala stegnenice v velikosti današnjih delfinov, je imel on drugačno idejo. Skušali so delati poleti, a nasproti so jim stale temne zaplate komarjev, ki jih imajo domačini v šali kar za državni simbol. Zaradi nekoliko toplejšega vremena pa so bili tudi v nevarnosti snežnih plazov in krušenja pečin. Odločitev je bila jasna, delali bodo pozimi. Kaj kmalu je okolico presekalo hrumenje orodja in ljudi. In prav tako hitro, prva odkritja.
»Nismo imeli le enega ali dveh vrst mladičev. Odkrili smo najmanj sedem različnih vrst dinozavrov, rastlinojedih in mesojedih, mladih in starih,« je bil navdušen Druckenmiller. Prav slednje dejstvo, da so dinozavri gnezdili na tem območju, bi moral biti še bolj trden dokaz za njihovo življenje v snegu. Ko bi se mladički izlegli, bi imeli morda na voljo le nekaj mesecev preden bi morali na več kot tri tisoč kilometrov dolgo pot proti jugu. »Ni logično. Prepričani smo, da so bili ti dinozavri tukajšnji prebivalci,« je povedal.
Če lahko sesalci in ptiči, zakaj ne bi tudi dinozavri?
Življenje v snegu, migriranje, hibernacije ali kaj drugega? Najdbe teh istih vrst dinozavrov dlje na jugu ustvarjajo dvome v njegovo teorije, ki se ji ni pripravljen odreči kar tako. Kot primerjavo našteje lose in karibuje, ki so se prilagodili zimskim razmeram. »Ne vidim, zakaj se ne bi mogli tudi dinozavri,« pravi Druckenmiller. Ponovno pa pridemo k tisti slavni teoriji oziroma vprašanju, reguliranje telesne temperature pri dinozavrih. Kako je potekala, so bili hladnokrvni ali toplokrvni? Še eno vprašanje o dinozavrih, ki že več desetletij deli paleontologe in preostale znanstvenike. Ponovno ima ekipo tu nekaj dejstev na svoji strani. Med preiskovanjem območja so naleteli na nič koliko fosilov krokodilov, želv in plazilcev. Kaj imajo ti skupnega? Gre za toplokrvne živali. Ekipa se skupno strinja in razjasni, da hladnokrvnih živali niso našli. Ne iz tistega časa ali katerega drugega.
Vsako dinozavrsko vprašanje poraja nekaj novih, ki se potem povežejo v veliko neznanko. So bili dinozavri prisotni tudi v snegu? Najverjetneje ja. Kako so preživeli? Podrobnosti bomo (morda) odkrili v naslednjih letih, brez dvoma pa bo prav Druckenmiller z ekipo tisti, ki nam jih bo podal.
Urednik portala Student.si
