Začel se je že 38. Slovenski knjižni sejem, ki se je letos vrnil na »kraj zločina«, na svoje izvorno mesto, Gospodarsko razstavišče. Trajal bo vse do 28. novembra, hibridno pa ga boste lahko obiskali do 4. decembra. Spremljevalni program je zelo pester, poleg stalne prodajne ponudbe se bodo zvrstili številni dogodki.
Izbrali smo jih nekaj, ki bodo vsekakor zelo zanimiva popestritev knjižnične ponudbe.
Kako napisati 100 + 1 knjigo?
- 26 november (18:00 – 18:45), Gospodarsko razstavišče
Sodeluje: Marcel Štefančič, jr.
Moderira: dr. Samo Rugelj
Močne ženske – Čarovnice današnjega časa?
- 25 november (18:00 – 18:45), Gospodarsko razstavišče
Koliko metel smo že polomile, da bi izbrisale s sveta izviren greh, ki nas je označil na enem izmed začetkov civilizacije? Očitno ne dovolj. Zažiganje čarovnic je že zdavnaj mimo, lotimo se dvojne morale in sprenevedanja, ki ga Urška opisuje v svoji knjigi, ko maziljeni preiskovalec polaga junakinji na usta svoje lastne sprevržene sanjarije. Začuda so iste kot dan današnji. Smo se sploh kaj premaknili iz teh okov lažnivega dušebrižnistva?
Mogoče pa ni problem ŽENSKA ampak nekaj drugega!
Sodeluje: Urška Klakočar Zupančič (Gretin greh)
Moderira: Zvezdana Mlakar
O zdravnikih, ki pišejo, in o tem, zakaj so zdravniške vsebine tako priljubljene med bralci
- 25 november (16:00 – 16:45), Gospodarsko razstavišče
Novinar Slavko Jerič se bo z gostoma, Markom Pokornom in Davidom Zupančičem,
pogovarjal o tem, zakaj kljub poklicu, ki te posrka celega, pišeta (in počneta še kopico drugih zanimivih, ustvarjalnih stvari). In ohranjata smisel za humor.
Ali se lepe knjige dobro prodajajo?
- 24 november (17:00 – 17:45), Gospodarsko razstavišče
Pomembnost oblikovanja in naslovnice za uspešnost knjig.
Nekatere bralce zanima samo dobra vsebina, ni pa malo takih, ki ne bodo kupili knjige,
če jim ni všeč naslovnica ali črkopis ali vezava. Založniki že dolgo vedo, da je pri
hiperprodukciji knjig izrednega pomena, ali jo je mogoče opaziti med stotinami drugih;
v zadnjem času pa se vse več govori tudi o »instagramskosti naslovnic«. O tem, kako
pomembno je oblikovanje (naslovnic) za identiteto in opaznost knjige, bomo govorili z Žigo
Valetičem, avtorjem knjige Nomadi med platnicami, ki je v zadnjih 25 letih poslal v tiskarne
približno tisoč knjig različnih založb, Suzano Duhovnik, dolgoletno vodjo oblikovalcev v
Mladinski knjigi, ter Sanjo Janša, avtorico številnih prepoznavnih naslovnic slovenskih založb.
Ali je mogoče ločiti pisatelja od njegovega dela?
- 27 november (12:00 – 12:45), Gospodarsko razstavišče
Nastopajoči: Franjo H. Naji, Breda Mulec, Jernej Dirnbek, Vinko Möderndorfer
Moderator: Gabriela Babnik Ouattara
V slovenski literarni krajini se je vsaj od podelitve Nobelove nagrade Petru Handkeju začelo zastavljati vprašanje, ali je pomembno ločevati pisatelja od njegovega dela. Ali je literatura nekaj, kar je prosto ideoloških podmen in obstaja samo na sebi? Ali je pisatelj legitimen, da se vživlja v lik moškega, ženske, otroka in govori z njegovim/njenim glasom? Ali pa je zaradi tega, ker opravlja svoje poslanstvo, pravzaprav uzurpator? Ali je empatija, s pomočjo katere je mogoče preseči subjektivno doživljanje, dovolj? Morda pa je vsa stvar v tem, kako, in ne kaj? In je pravzaprav vse samo stvar žanra, v katerem se pripoveduje? Ali celo telesa? Zamolkov? Besed, ki zadevajo ob rob mogočega in izrekljivega? Ne nazadnje pa gre pri tem tudi za iznajdevanje prostora literature in premišljevanja, kakšen je njen družbeni status. Če sploh?
O (avto)biografijah
- 25 november (12:00 – 12:45), Gospodarsko razstavišče
Nastopajoči: Malina Schmidt Snoj, Tanja Tuma, Črt Kanoni
Moderator: Nela Malečkar
(Avto)biografske knjige nastajajo po različnih poteh: je čustvena povezanost in živo zanimanje za osebo, katere zgodbo pripovedujemo, nujna za nastanek verodostojne biografije? Malina Schmidt Snoj je z glavno junakinjo biografije Samo en ples živela kot njena hči, zgodbo svoje mame Marte Paulin Schmidt-Brine, pa je začela sestavljati po njeni smrti. Tanja Tuma je temeljito raziskala »oddaljeno« življenje založnika Lavoslava Schwentnerja in ga v romansirani zgodbi prikazala skupaj z njegovimi sodobniki. Črt Kanoni pa je snov za knjigo Tam dola za zidom črpal iz spominov na lastno otroštvo – torej je v isti osebi glavni junak in avtor knjige!
Najdeno s prevodom
- 24 november (13:00 – 13:45), Gospodarsko razstavišče
Nastopajoči: Ariela Herček, Natalija Milonovanović, Vesna Dragar
Moderator: Jedrt Jež Furlan
Kako je v naši deželi biti mladi literarni prevajalec in prevajalka? V sodelovanju s projektom CELA.EU bomo z mladimi prevajalkami razlagali primer dobre prakse projekta, kjer je poudarek na tem, da bo čim več evropskih literarnih zgodb prevedenih v čim več evropskih jezikov. V projektu sodelujejo prekaljeni avtorji in avtorice in mladi prevajalci in prevajalke. Zanimalo nas bo tudi, kako (in ali sploh) poteka mentorstvo pri prevajanju v Sloveniji in koliko priložnosti za literarno prevajanje je na voljo pri nas.
Sinica in taščica
- 24 november (11:00 – 11:45), Gospodarsko razstavišče
Prva knjiga Gorana Vojnovića za otroke. Zgodbo je imenitno upodobila Polona Lovšin.
Skupaj z avtorjema gremo na pot, daleč daleč. Potovali bomo s sinico in taščico in njunimi
mladički, s koscem, vodomcem, smrdokavro, kraljičkom … Pogovor z avtorjema bo vodila
urednica Irena Matko Lukan.
Na ogled bodo tudi številne zanimive razstave, izpostavljamo:
Španska razstava 50 proti 50
Razstava knjig, prevedenih iz jezikov španske države in v te jezike.
Španija je letošnja gostja Slovenskega knjižnega sejma, zato bo razstava v okviru sejma ponudila pregled knjig španskih avtorjev, ki so izšle v slovenščini, in slovenskih avtorjev, ki so bile prevedene v španščino, pa tudi katalonščino, baskovščino in galicijščino. Izbor bo zajel prevodno produkcijo v jezikih obeh držav zadnjih nekaj let ter ponudil pogled na dve zelo različni književni krajini, slovensko in špansko. Obenem bo predstavil dva literarna velikana, Borisa Pahorja in Javierja Maríasa, za katerima so v letošnjem letu ostale le še knjige, ki sta jih napisala.
Za vodstvo po razstavi je potrebna predhodna najava.
V poklon Borisu Pahorju
Razstava ilustracij iz romana v stripu Nekropola.
Tržaški umetnik in ilustrator Jurij Devetak (1997) je roman v stripu Nekropola ustvaril po znamenitem avtobiografskem romanu Borisa Pahorja, v katerem je ugledni pisatelj in intelektualec popisal izkušnjo življenja v koncentracijskih taboriščih. Jurij Devetak je v strip vključil večinoma nespremenjene odlomke iz integralnega besedila Pahorjeve Nekropole. Nekateri si v izvirniku sledijo v drugačnem vrstnem redu, mestoma je v skladu z naravo stripovskega medija izpustil in zgostil tudi dele posameznih povedi. S svojo likovno govorico in izjemno risbo je spojil večplastnost zgodbe v atmosfersko bogato in ubrano celoto. S tem, ko zgodbo Nekropole s pomočjo stripovskega medija približa mlajšim generacijam, Devetak nadaljuje poslanstvo Borisa Pahorja, ki je neomajno izrekal zgodovinsko resnico in poudarjal, da je prihodnost v mladih, »saj imajo le mladi v rokah priložnost, da spremenijo svet«.
Ujemi katerega izmed dogodkov in obišči 38. Slovenski knjižni sejem!
Novinar
