Pred dijaki zaključnih letnikov je pomembna odločitev – izbira študija. Čeprav se zdi, da so vpisni roki neskončno daleč, je to takrat potrebno dobro premisliti, v katero smer se želiš usmeriti v svojem nadaljnjem življenju. Kot bi mignil bodo tukaj božične počitnice, novo leto, zimske počitnice in kmalu za njimi vpis na fakultete. V nadaljevanju ti svetujemo, kako v prihodnjih mesecih poiskati pravo študijsko smer zase.
Hkrati te opozarjamo, da izbira študija vseeno ni najbolj pomembna odločitev v življenju. Res je, da boš ob študiju področja, ki te zanima, užival in dosegal boljše rezultate. Opravljen študij pa še ne pomeni blesteče kariere. Poleg tega lahko študijsko smer tudi zamenjaš, če se v prvotno izbranem programu zares ne boš našel.
Odgovori na tri sklope vprašanj
Pred vsemi podrobnostmi, ki zadevajo posamezni študijski program, moraš najprej izbrati področje oziroma poklic, ki te bo v prihodnosti zanimal. Idealno je to poklic, v katerem boš užival, v katerem boš dober in bo iskan v prihodnosti, kar ti bo prineslo dober zaslužek. O tem je govoril že Aristotel pred skoraj dvema tisočletjema in pol.
Pri izbiri študija oziroma poklica in kariere moraš upoštevati svoje odgovore na spodnja vprašanja:
- Kaj me zanima oziroma veseli do te mere, da bom to z veseljem študiral in kasneje delal (celo življenje)?
- V čem sem dober? Bom v izbranem poklicu lahko zares uspešen?
- Kaj potrebuje družba? Bo družba po zaključku mojega študija potrebovala ljudi s tako izobrazbo? Me bo po zaključku študija čakalo delovno mesto z dobro plačo?
Kjer se torej stikajo odgovori na ta vprašanja, se nahaja idealna kariera zate. Preprosto, kajne? Seveda ne, a iskanje ravnovesja med osebnimi interesi in sposobnostmi ter potrebami družbe je osnova za izbiranje kariere. Če katerega od teh faktorjev ni, to pomeni, da te študij ne bo veselil, ali pa boš po zaključku študija brezupno iskal službo in obžaloval, da nisi izbral druge smeri.
Tam, kjer se križajo potrebe sveta in tvoji talenti, tam je mesto tvojega poklica. (Aristotel)
Zakaj je to ravnovesje tako pomembno? Nekdo ima morda žilico za programiranje in je pravi genij na področju računalništva, pa ga to niti malo ne zanima. Družba take ljudi potrebuje in bi mu nudila dobro plačano službo, a brez interesa bi bilo to delo težko opravljati dalj časa. Nekoga morda izredno zanima raziskovanje specifičnega zgodovinskega obdobja in ima vse kvalitete, da bi bil pri raziskovanju uspešen. Velika verjetnost je, da so zgodovinarji o tem obdobju raziskali že več ali manj vse in navdušenec bi po študiju naletel na problem, da bo kljub ljubezni do dela težko našel službo. Spet tretji je zares navdušen nad medicino in želi postati zdravnik, pa morda nima občutka za ljudi in bi bil pri svojem delu neuspešen.
Osebni interesi in sposobnosti
Prvi korak izbire študija je torej odkrivanje, kaj te zares veseli in v čem si dober. Začneš lahko pri svojih hobijih, pri najljubšem predmetu v šoli in spretnostih, ki jih opravljaš brez posebnega truda. Pomisli tudi na lastnosti in talente, ki jih v tebi prepoznajo druge ljudje, prijatelji, družina in učitelji.
Na spletni strani Kariernih centrov Univerze v Ljubljani so zbrali nekaj vprašanj, ki si jih velja zastaviti.
Če sam ne znaš priti do zaključka, katero področje ti je všeč, se obrni na šolsko svetovalno službo ali prižgi računalnik. Na spletu je dostopnih več različnih vprašalnikov, ki ti lahko služijo kot izhodišče za nadaljnje razmišljanje. To so eSvetovanje Zavoda RS za zaposlovanje, Spleti svojo kariero in Kam in kako.
Potrebe družbe
Pozanimaj se, kje se zaposlujejo diplomanti študijskih programov in kakšne so možnosti zaposlitve v določeni stroki. Pri tem velja preveriti tudi, kateri poklici so iskani, kar pomeni lažje iskanje zaposlitve po končanem študiju.
Opise različnih poklicev najdeš na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje in spletni strani mojaizbira.si.
Izbral sem kariero, ki me zanima, kaj pa zdaj?
Če si uspešno odgovoril na zgornja vprašanja, bi moral imeti malce bolj jasno sliko, kaj te zanima in h kakšni karieri se nagibaš. Zdaj je potrebno poiskati le študijski program, ki ti bo ustrezal. Najbolje je, če se držiš naslednjih korakov.
Iskanje študijskih programov
Poglej predstavitvene zbornike programov, objavljenih na spletnih straneh fakultet in akademij. Vsi študijski programi so objavljeni na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Najboljše je, da zbereš čim več programov na čim več fakultetah.
Primerjava programov
Najdene programe med seboj primerjaj. Predvsem bodi pozoren na:
- vpisne pogoje (omejitve v prejšnjih letih, izračun točk, posebni pogoji),
- trajanje programa,
- predmetnik,
- možnost izmenjav in
- druge informacije, ki ti bodo koristile pri odločitvi.
Pri izbiri študijskega programa bodi pozoren tudi na druge faktorje. To so oddaljenost od doma, možnost namestitve, možnost rekreacije ter drugih obštudijskih dejavnosti in podobno, saj bo vse to vplivalo na tvoje življenje med študijem.
Informativni dnevi in sejem Informativa
Po opravljeni primerjavi se odloči, katere fakultete se splača obiskati v času informativnih dni. Pred tem priporočamo tudi obisk sejma Informativa. Na informativnih dnevih se pozanimaj o čim več stvareh. Seznam vprašanj, ki jih je vredno zastaviti na informativnem dnevu, najdeš tukaj.
Pomembni datumi:
Sejem Informativa (Gospodarsko raztavišče Ljublana): 20. in 21. januar 2023
Informativni dnevi: 17. in 18. februar 2023
Še vedno ne vem?
Če nič od naštetega ni pomagalo in še vedno tavaš v temi, datum vpisa pa se približuje, imaš na voljo nekaj zadnjih možnosti:
- Predavanja so javna, zato jih lahko kadarkoli obiščeš. Tekom zadnjega leta srednje šole lahko tako spoznaš veliko študijskih programov.
- Pogovarjaj se s prijatelji in znanci, ki študirajo in delajo na različnih področjih.
- Obiskuj različne delavnice, poletne šole in dneve odprtih vrat, ki jih s tem namenom organizirajo fakultete.
- Sprosti se in izberi študijski program, ki ti je najbližje, tudi, če ti ni zares všeč. Vseeno lahko poskusiš in program zamenjaš, če ti ne bo všeč!
Novinar
