Če ti nekdo reče, da imaš spomin kot zlata ribica, to ni ravno pohvala tvojih kognitivnih sposobnosti. A kot kaže, gre ribam matematika bolje od rok, kot si si morda mislil. Znanstveniki so namreč ugotovili, da nekatere vrste rib znajo oceniti količine in celo šteti.
Ocenjevanje velikosti jate
Ocenjevanje količin je ključno za preživetje mnogih živalskih vrst. Ribe se pogosto združujejo v jate zaradi varnosti, saj ima s tem vsaka posamezna riba večjo možnost preživetja ob morebitnem napadu plenilca. Večja jata za posamezno ribo pomeni večjo možnost preživetja. Logično bi torej bilo, da ribe raje izberejo večjo jato, kar pa že zahteva sposobnost ocenjevanja količin. Znanstveniki so to sposobnost preverjali pri ribah gambuzijah in gupijih. Ugotovili so, da ribe zanesljivo izberejo večjo jato, kadar je ta vsaj dvakrat toliko velika kot manjša jata. Če so bile jate po velikosti bolj podobne, ribe pri svoji oceni niso bile tako natančne.
Foto: jimms_land iz Pixabay
Foto: iz Pexels
Razlikovanje manjših skupin
V nadaljevanju eksperimentov so ribam ponudili izbiro med dvema manjšima skupinama rib, ki sta se razlikovali za natanko eno ribo. Ena izmed rib je tako na primer morala izbirati med skupino treh in skupino štirih rib. V tej seriji poskusov so sodelovale ribe skalarke, gambuzije in gupiji. Skalarke so se zanesljivo odločile za številčnejšo skupino, kadar je ta štela tri člane ali manj. Torej so lahko razlikovale med dvema in tremi ribami ter med eno in dvema ribama. Gambuzije so lahko razlikovale tudi med tremi in štirimi ribami, večje skupine pa so bile tudi zanje pretrd oreh. Zaradi majhnosti skupin so znanstveniki sklepali, da ribe morda niso zgolj ocenile velikosti jate, ampak so preštele posamezne ribe.
Štetje simbolov
Da bi dokazali svojo hipotezo, so odstranili preostale spremenljivke, kot so vonj, zvok in ostali vizualni namigi. Pri eksperimentih so celo uspeli naučiti ribe razlikovati med skupinama dveh in treh rib na podlagi oblik. Najprej so jih naučili, da se za vratci z določenim številom simbolov (dva ali trije simboli) vedno skriva ustrezno velika skupina rib. Nato so ribe izbirale, skozi katera vratca bodo zaplavala. Pri poskusih so znanstveniki poskrbeli, da se ribe niso mogle zanesti na skupno površino, velikost ali obliko simbolov, temveč zgolj na njihovo število. Ker so ribe preizkus uspešno prestale, so znanstveniki potrdili svojo hipotezo in ribam pripisali vsaj osnovne sposobnosti štetja.
Ocenjevanje pri človeku
To ni kar tako, saj sposobnost štetja ni univerzalna celo pri človeku. V naravi sicer ribe najpogosteje ne štejejo posameznih rib v jati, saj so te v veliki večini številčnejše od štirih članic. Pogosteje si zato pomagajo z ocenjevanjem količin. Podobno taktiko najbrž ubereš tudi sam, ko v menzi izbiraš med dvema krožnikoma kosil. Ne prešteješ vsakega krompirčka na krožniku, ampak le oceniš, kateri krožnik vsebuje obilnejšo porcijo. Čeprav znanstveniki še ne razumejo popolnoma, kaj se dogaja v ribjih možganih med ocenjevanjem količin, sklepajo, da so podobni procesi prisotni tudi v človeških možganih.
Evolucija osnovnih matematičnih sposobnosti
Ravno zato pri raziskovanju delovanja možganov najraje uporabljajo ribe vrste navadna cebrica. Gre za pogost modelni organizem, saj ima vse najpomembnejše živčne prenašalce, hormone in receptorje kot sesalci, kamor spada človek. Tudi njihovo vedenje je precej kompleksno in v določenih pogledih podobno vedenju sesalcev. Dodatna prednost za raziskovalce je, da so mlade cebrice prozorne, zato lahko dobesedno pogledamo v njihove možgane, da bi razumeli njihovo delovanje. Ugotovili so, da pri ocenjevanju količin uporabljajo podobne predele možganov kot človek. Znanstveniki zato upravičeno sumijo, da se je človekova sposobnost ocenjevanja razvila že v davni preteklosti, preden so naši predniki zapustili vodno okolje. S svojimi odkritji želijo znanstveniki v prihodnosti pomagati ljudem z učnimi težavami.
Foto: Kuznetsov_Peter iz Pixabay
Novinar
