Biopsihologija, znana tudi kot vedenjska biologija, biološka psihologija ali vedenjska nevroznanostje integrativna znanost, ki kot takšna združuje in vključuje znanja z različnih področij nevroznanosti. Področja, ki jih štejemo za neločljivi del biopsihologije so nevroanatomija, nevrokemija, nevroendokrinologija, nevropatologija, nevrofarmakologija in nevrofiziologija. Obsega širok spekter različnih znanj ter posledično vključuje 6 temeljnih področij, katera so: fiziološka psihologija, psihofarmakologija, nevropsihologija, psihofiziologija, kognitivna nevroznanost in primerjalna psihologija. Torej, če povzamemo, lahko biopsihologijo opredelimo kot znanost, ki se ukvarja s preučevanjem tako bioloških kot tudi psiholoških dejavnikov, ki vplivajo na človekovo delovanje ter na interdisciplinaren način povezuje različne znanstvene in aplikativne vede z namenom celostnega razumevanja človekovega delovanja.
Čeprav sam izraz biopsihologija ni tako znan in je kot veda predvsem pri nas še mlada, sama zgodovina oziroma ideja o integraciji psiholoških in bioloških spoznanj sega že kar precej daleč nazaj v zgodovino. Že Aristótel in Platon sta premlevala o problemu »duša in telo«, ki ga je nadalje naslovil tudi René Descartes z dualizomom. In čeprav se je izkazalo, da vse zgodnje teorije ne držijo, je razmišljanje in raziskovanje o tem, ali sta duša in telo eno, pripeljalo do pomembnih spoznanj na katerih sedaj gradimo naše razumevanje in znanje glede človekovega delovanja. Če pogledamo v novejšo zgodovino in na začetek znanstvene psihologije lahko vidimo, da so že sami »očetje« psihologije zagovarjali idejo, da je potrebno biološki del delovanja posameznika upoštevati pri razlagi psihološkega dela. Eden izmed pomembnejših zagovornikov slednjega je bil William James, ki je v knjigi »Principi psihologije« to naslovil z idejo, da mora biti določena količina možganske fiziologije predpostavljena oz. vključena v psihologijo. Primer Phineasa Gagea, železniškega delavca, ki je utrpel veliko možgansko poškodbo, pa je eden izmed pomembnejših primerov, ki je vplival na današnje razumevanje, kako lahko poškodba določnega dela možganov vpliva na vedenje in delovanje posameznika. Če pogledamo v obdobje zadnjih stotih let pa lahko zasledimo, da je na področju raziskovanja prepletanja fiziološkega, biološkega in psihološkega delovanja človeka in živali, kar okoli dvajset znanstvenikov in raziskovalcev prejelo prestižno Nobelovo nagrado za dosežke na tem področju.
Vse te raziskave so pripeljale do tega, da je biopsihologija zaradi integrativnosti bioloških in psiholoških spoznanj danes v svetu prepoznana kot ena izmed znanosti, ki je v izredno velikem razvoju. Zaradi širokega spektra znanja, ki ga med študijem pridobijo biopishologi pa so jim tako v Evropi, kot tudi drugod po svetu odprta številna vrata tako v svet raziskovanja, kot tudi kliničnega dela. Raziskovalno se lahko usmerijo v katerokoli izmed prej omenjenih področij, pri kliničnem delu s pacienti pa sodelujejo z ostalimi zdravstvenimi delavci na področju diagnostike, evalvacije in rehabilitacije, predvsem z bolniki po možganskih poškodbah ter z bolniki z nevrodegenerativnimi boleznimi in duševnimi motnjami.
V Sloveniji je za pridobitev strokovne izobrazbe biopsihologa potrebno zaključiti študij biopsihologije, ki se trenutno izvaja na prvi in drugi bolonjski stopnji. Po koncu študija pa strokovni in znanstveni razvoj diplomantov, magistrov biopshologije ter sorodnih profilov omogoča Društvo biopsihologov Slovenije.
Preteklo študijsko leto je bilo za društvo prvo leto delovanja, v katerem smo pripravili kar nekaj strokovno-izobraževalnih dogodkov. Začeli smo s strokovno delavnico tečaja uporabe EEG, in sicer v sodelovanju z dr. Vojkom Kavčičem, raziskovalcem na področju kognitivne in vedenjske nevrologije ter s strokovnjaki iz podjetja biomedicinske tehnologije g.tec in Labene. Namen izobraževanja je bil seznanitev udeležencev delavnice z najnovejšimi metodologijami dela v nevroznanosti, tako za raziskovalne kot tudi klinične namene. Opisani delavnici je sledila izvedba delavnice na temo enostavne psihofiziologije z dr. Gregorjem Geršakom, vodjo interdisciplinarne metrologije v laboratoriju za metrologijo in kakovost na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Organizirali smo tudi cikel dogodkov Kriza duševnosti – kriza družbe, kjer smo v sodelovanju s ŠOUP-om in PRIMS-om ter številnimi strokovnjaki z različnih področij v središče postavili kulturo medosebne pomoči in problematiko duševne stiske. Prvo leto delovanja smo zaključili z organizacijo konference Novi pristopi, nove priložnosti: psihedeliki v psihoterapiji. To je bila prva konferenca v Sloveniji, ki je obravnavala tematiko potencialne uporabe psihoaktivnih snovi v terapevtske namene. Na konferenci so sodelovali številni strokovnjaki z različnih področij iz Slovenije in tujine. Če naštejemo samo nekaj izmed njih, so na dogodku predavali dr. Lucija Peterlin Mašič, dr. Samo Kreft, dr. Mina Paš, dr. Peter Gasser, Levente Móró in Teri Suzanne Krebs. Vsak izmed prej naštetih je predstavil področje svojega delovanja in je z nami delil znanje s področja psihedelikov, nevroznanosti in psihoterapije.
Za naslednje študijsko leto smo si zastavili podobne cilje, kot smo jih začrtali na začetku delovanja društva. Nadaljevati želimo z znanstveno-raziskovalnim razvojem biopsihologije ter z uveljavitvijo biopishologije v Sloveniji, predvsem na področju zdravstva in nevroznanosti. Naši člani, z izredno perspektivo vsak na svojem področju zanimanja, svojo študijsko in karierno pot nadaljujejo tako pri nas kot tudi v tujini. Izredno smo ponosni na že izvedene dogodke in se veselimo prihajajočih dogodkov, ki jih pripravljamo v sodelovanju s Spominčico v okviru projekta Za demenci prijazno skupnost. Vse informacije o prihajajočih dogodkih bodo kmalu objavljene na naši spletni strani http://www.dbps.si, kjer najdete tudi vse ostale informacije o našem delovanju. Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite kot člani ali pa na kakterem izmed naših dogodkov.
Nensi Murovec,
Un.dipl. biopsihologinja,
Predsednica Društva biopsihologov Slovenije
