Fosilna žuželka z izbuljenimi očmi, podolgovatimi usti in nogami, iz katerih se je cedila smola, ki so jo identificirali raziskovalci državne univerze v Oregonu, se tako razlikuje od danes živečih živali, da jo je bilo treba uvrstiti v svojo izumrlo družino.
Novo odkrita žuželka je prava žuželka
George Poinar mlajši, zaslužni profesor na Fakulteti za znanost Oregonske državne univerze, je žuželko poimenoval Palaeotanyrhina exophthalma. P. exophthalma, shranjena v 100 milijonov let starem jantarju iz Burme, je članica reda Hemiptera – »prava žuželka«, je dejal Poinar.
»Gre za majhnega plenilca, ki je svoje izstopajoče oči uporabljal za iskanje žuželčjega plena,« je dejal Poinar, mednarodni strokovnjak za uporabo rastlinskih in živalskih oblik življenja, ohranjenih v jantarju, za spoznavanje biologije in ekologije daljne preteklosti.
Več kot 80.000 vrst, vključno s cikadami, rastlinskimi in listnimi uši, stenicami in ščitkarji, sestavlja red Hemiptera, kar v stari grščini pomeni polkrilati hrošč. Velikost pravih hroščev je zelo različna, od enega milimetra do 15 centimetrov, vendar imajo vsi podobno razporeditev sesalnih ustnih delov.
P. exophthalma ima telo dolgo nekaj več kot 5 milimetrov. Nekatere značilnosti si deli s pripadniki naddružine Reduvoidea, kamor spadata tudi hrošč morilec in hrošč poljubljač, vendar ga zaradi dolgega labiuma (spodnjega ustnega dela), oblike glave in žil na sprednjih krilih ne moremo uvrstiti v nobeno sodobno družino Reduvoidea, je dejal Poinar.
Žuželka je uvrščena v novo, a izumrlo družino
»Njegove oči so omogočale jasen, 360-stopinjski pogled na življenjski prostor, tako da je lahko videl plen, ki se je lahko pojavil s katere koli strani,« je dejal Poinar. To ga je spomnilo na stavek »Veliki brat te vedno opazuje« iz romana Georgea Orwella z naslovom 1984, v katerem so varnostne kamere spremljale vsak gib posameznika.
Druga nenavadna značilnost tega fosila je podaljšana ovojnica na zadnjem segmentu noge na sprednjem tarzusu, je dodal. »Ta ovojnica je bila napolnjena s smolnato snovjo,« je dejal Poinar. »Lepljivo snov so proizvajale kožne žleze in je žuželkam pomagala pri prijemanju potencialnega plena.«
Novinar
