Ni je čez dobro meditacijo. Duša in telo obmirujeta in živci se odpočijejo. A čeprav vsi pojejo meditaciji hvalo, se je redko kdo tudi poslužuje. V glavnem nam primanjkuje časa in volje, da bi se ‘spravili zraven’. Pa je povsem enostavno!
1. Zlata osnova
Podlaga vsake meditacije je umirjen vdih skozi usta. Naj traja okoli pet sekund, nakar zrak malo zadržimo in ga potem pet sekund tudi izdihavamo, tokrat skozi nos. Že razmišljanje o načinu dihanja in štetje sekund samo po sebi pomirja. Meditacija lahko poteka kleče, sede, pa tudi stoje. Edino ležanju se izognimo, saj ne želimo odmeditirati v dremež. Ne bodimo strogo vzravnani, hkrati pa se ne zdriznimo kot puding. Prava drža je nekje vmes, najbolje pa je, če jo najde vsak sam.
2. VSE je lahko meditacija
Ko slišimo izraz ‘meditacija’, si predstavljamo gologlavega meniha ali pa hipsterko, ki izvaja zapletene jogaistične figure. Ne ustrašimo se tega stereotipa. Meditacija ni domena le določene kategorije ljudi, temveč je dostopna vsem. Je prav vsak miselni proces, ki nas pomirja, ‘dviguje’ nad drveči življenjski slog in posledično blaži stres. Lahko poteka na troli, v službi, v parku. Je obujanje spomina na prijeten zmenek, izlet z družino, ali pa na okusen sendvič. Skratka, na nekaj pozitivnega.
3. Proč z uro
Ko si rečemo, da bomo meditirali recimo deset minut, si s tem že postavimo neugodno omejitev. ‘Je že minilo?’ ‘Koliko sem jih še dolžan?’ ‘Joj se tole vleče …’ To je stresno razmišljanje že v osnovi. Pustimo uro na miru! Minuta neobremenjene meditacije je vredna več kot petnajsterica, ki nas gnjavi s tiktakanjem kazalca. Dober pristop je, če meditacije na načrtujemo, temveč smo spontani. Imam nekaj malega časa? Zaprem oči in globoko zadiham, pa že meditiram … No, daj, poskusi :).
