Severni in južni pol sta gotovo najhladnejša kraja na Zemlji. Vendar kljub prepričanju, da sta si kraja podobna, je eden izmed njiju izrazito bolj hladen od drugega. Tako severni, kot južni pol sta tako hladna, ker ležita na vrhu in dnu planeta. To pomeni, da ne prejemata neposredne svetlobe sonca. Še vedno je zanimivo poznati razlike med obema poloma. Kateri pol je torej hladnejši?
Razlike med južnim in severnim polom
Na obeh mestih sonce vedno počiva nizko na obzorju, tudi sredi poletja. Med zimo sonce leži tako daleč pod obzorjem, da ne vzhaja več mesecev naenkrat. Tako na teh dveh območjih v času zime sončne svetlobe ne poznajo. Ne pomaga niti dejstvo, da bela površina snega in leda odbija tudi tisto redko sončno svetlobo, ki pride do polov. To pomeni, da zrak na obeh polih ostaja razmeroma hladen.
Čeprav sta zaradi teh dejavnikov oba pola v povprečju hladna, je po ugotovitvah Oceanografskega inštituta Woods Hole južni pol še vedno bistveno hladnejši od severnega. Povprečna letna temperatura na severnem tečaju je minus 40 stopinj Celzija pozimi in 0 stopinj Celzija poleti. Nasprotno so povprečja južnega tečaja veliko bolj mrzla, s povprečno zimsko temperaturo minus 60 stopinj Celzija in povprečno poletno temperaturo minus 28,2 stopinje Celzija.
Arktika proti Antarktiki: Ocean proti celini
Glavni razlog za takšno razliko leži v preprostem dejstvu, ki ga je za spletno stran Live Science povzel Robin Bell, polarni znanstvenik z zemeljskega observatorija Lamont-Doherty univerze Columbia v New Yorku: »Severni tečaj je ocean, južni tečaj je celina.«
Arktika je ocean, obdan s kopnim. Antarktika je kopno, ki ga obdaja ocean. Voda se ohlaja in segreva počasneje kot zemlja, kar pomeni manj ekstremnih temperatur. Tudi ko je Arktični ocean pokrit z ledom, razmeroma topla temperatura vode zmerno vpliva na tamkajšnje podnebje, kar pomeni, da Arktika ostaja toplejša od Antarktike.
Poleg tega Arktika leži na morski gladini, medtem ko je Antarktika najvišja celina s povprečno nadmorsko višino približno 2.300 metrov. Višje, ko gre, hladneje postane.
Kateri pol ima več ledu?
Zaradi spreminjajočih vremenskih razmer se količina ledu na obeh polih čez leto spreminja. Ker je Arktika skoraj v celoti obdana s kopnim, morski led, ki se oblikuje tam, ni tako gibljiv kot morski led na Antarktiki. Zato je večja verjetnost, da se bodo arktične morske ledene plošče zbližale, zaradi česar je arktični morski led debelejši (2 do 3 m) v primerjavi z antarktičnim morskim ledom (1 do 2 m).
V povprečju arktični morski led doseže najmanjši obseg približno 6,5 milijona kvadratnih kilometrov in največji obseg 15,6 milijona kvadratnih kilometrov. Za primerjavo v povprečju ima antarktični morski led manjši najmanjši obseg 3,1 milijona kvadratnih kilometrov in največji obseg 18,8 milijona kvadratnih kilometrov.
Vseeno je jasno, da ima južni pol v povprečju več ledu kot severni. To je zato, ker je na južnem polu poleg morskega ledu tudi kopenski led. Ledena plošča na Antarktiki je debela do 4,8 km in pokriva približno 13,7 milijona kvadratnih kilometrov. To je podobna površina kot Združene države Amerike in Mehika skupaj. Na Antarktiki je približno 90 % vsega ledu na svetu.
Raziskave ledu na polih so pokazale, da sta se debelina in obseg arktičnega poletnega morskega ledu v zadnjih 30 letih dramatično zmanjšala. To je skladno z opazovanji segrevanja Arktike. Podobno se dogaja tudi z Grenlandijo. V nasprotju na Antarktiki toliko težav s topljenjem ledu ni, saj je dinamika podnebja drugačna kot na Arktiki.
Novinar
