V ponedeljek, 23. maja, sta se na prvem formalnem srečanju sestala glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Branimir Štrukelj in predsednica Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Marike Grubar. V nadaljevanju je deljen zapis, ki sta ga pripravili SVIZ in ŠOS. Kaj je bil in bo temelj sodelovanja, kakšna so pričakovanja in kako bosta sodelovala ŠOS in SVIZ?
Prihodnje sodelovanje ŠOS in SVIZ
Pobuda za srečanje je prišla s strani slednje, in sicer na temelju dosedanjega dolgoletnega zglednega sodelovanja med obema organizacijama ter ob zavedanju, da so pričakovanja, interesi in skrb obeh partnerjev v visokem šolstvu podobni, zato sta sodelovanje organizacij ter njuna usklajenost pri ključnih vprašanjih urejanja visokošolskega prostora v Sloveniji pomembna in koristna. Na včerajšnjem sestanku sta tako predstavnika SVIZ in ŠOS izmenjala poglede in stališča glede dogajanj, trenutnih in pričakovanih, v visokem šolstvu ter iskala dodatne možnosti sodelovanja in skupnih aktivnosti pri pomembnih temah, ki zadevajo visokošolske deležnike.
Uvodoma sta si glavni tajnik SVIZ in predsednica ŠOS izmenjala nekaj vtisov, informacij in stališč obeh organizacij glede te dni sklenjenega koalicijskega dogovora v delu, ki govori o vzgoji in izobraževanju oziroma konkretneje o visokem šolstvu. Tako sindikat kot študenti v dogovoru izpostavljeno vsebino in problematiko prepoznavajo kot aktualno ter potrebno urejanja v mandatu prihodnje vlade. Oba deležnika upata na vključujoč, enakopraven in učinkovit socialni dialog pri vseh vsebinah, ki zadevajo študente in zaposlene (npr. vprašanje obsega javne službe, plač, vrednotenja dela, avtonomije visokošolskih zavodov, kakovosti študija, podeljevanja koncesij …). SVIZ in ŠOS imata pri urejanju visokega šolstva zelo podobne poglede in stališča, ki jih bosta povezana zagovarjala oziroma poskušala uresničevati tudi v prihodnje.
Predsednica Študentske organizacije Slovenije je na včerajšnjem srečanju kot vsebino, ki jo bo treba ustrezno nasloviti takoj po imenovanju nove vlade, izpostavila aprila lani sprejeto določbo Zakona o tujcih, ki od študenta tujca zahteva približno pet tisočakov na računu, če ta želi pridobiti dovoljenje za prebivanje in študiranje pri nas. Za mnoge študente, zlasti tiste s področja zdravstva in zdravstvene nege, je aktualna tudi problematika neizplačila covid dodatkov. Kljub temu, da so v času razglašene epidemije delali v zdravstvenih ustanovah in so ostali zaposleni skladno s PKP10 prejeli omenjene dodatke, jih številni študenti zaradi – po oceni ŠOS napačne oziroma diskriminatorne – razlage Urada za zaščito niso dobili.
SVIZ kot največji izziv v prihodnjih mesecev vidi problematiko plač v visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti, in sicer tako v spodnji tretjini plačne lestvice kot pri plačah asistentov in mladih raziskovalcev, ki za občutno boljše plačilo raje izberejo zaposlitev v zasebnem sektorju in ne ostanejo na fakultetah ali v inštitutih, kar neposredno vpliva na padec kakovosti visokega šolstva in znanosti.
Ob vprašanju posledic epidemije v povezavi z izobraževanjem na daljavo sta se tako SVIZ kot ŠOS strinjala, da je – kljub nekaterim tveganjem za varnost in zdravje – izvajanje študijskega procesa v živo v interesu tako študentov kot zaposlenih, zato si bosta obe organizaciji prizadevali za to, da bi se študijski proces tudi jeseni in naprej v največji meri izvajal v predavalnicah. Študentska organizacija Slovenije je medtem že pridobila tudi nekaj odzivov študentov glede posledic in vidikov (tako pozitivnih kot negativnih) študija na daljavo v minulih dveh letih in namerava v kratkem izvesti natančnejšo raziskavo o tem.
Urednik portala Student.si
