Znanstveniki z Univerze v Cambridgeu so kolonijo cianobakterij (pogosto imenovanih tudi modro-zelene alge) zaprli v kovinsko škatlico v velikosti običajne AA baterije. Enoto so pustili na okenski polici, kjer so alge opravljale fotosintezo. S tem so ustvarjale majhen električni tok, ki je napajal ARM Cortex-M0+ čip. Ta računalniški čip, ki porabi malo energije, se je z energijo alg napajal šest mesecev.
S tem so znanstveniki sicer le dokazali, da koncept deluje. Ob tem pa upajo, da bodo čipi, ki jih napajajo alge, v prihodnosti uporabni v napravah, ki bodo del tako imenovanega interneta stvari (angleško Internet of Things oziroma IoT). Prednost uporabe alg namesto tradicionalnih baterij je, da so alge okolju prijaznejše in bi lahko zagotavljale konstantno moč.
Razvijajoči se internet stvari potrebuje vse več energije za delovanje in praktično je, če energija prihaja direktno iz vira, kjer nastaja. Baterije energijo lahko le skladiščijo, ne morejo pa je ustvarjati. Fotosintezna naprava, ki so jo razvili v eksperimentu, se ne izprazni kot običajna baterija, saj ves čas s pomočjo svetlobe ustvarja električno energijo.
Čip, ki so ga napajale alge, je bil sposoben izvesti osnovne računske operacije, med katerimi je porabljal le 0,3 mikrovate. Čeprav je poraba običajnih računalnikov odvisna od številnih faktorjev, kot so obremenjenost z delovnimi operacijami in starost računalnika, je neprimerljivo večja od porabe čipa v eksperimentu. Osebni računalnik, ki porablja 100 vatov, bi na primer potreboval približno 333.000.000 »baterij« iz alg.
Raziskovalci bi torej morali precej povečati kapacitete svoje rešitve, a so zaenkrat s svojimi odkritji zadovoljni. Alge niso potrebovale hranjenja, saj so vso energijo pridobile iz naravne sončne svetlobe. Celo ponoči so nadaljevale z ustvarjanjem električnega toka, saj so čez dan zbrale dovolj energijskih zalog. Znanstveniki so bili presenečeni, da je sistem deloval tako konsistentno čez dolgo časovno obdobje.
Čeprav je ideja uporabe alg za tovrstne namene precej nenavadna, je del razvijajočega se področja znanosti, ki se imenuje biofotovoltaika. Cilj novega znanstvenega področja je pridobivanje energije iz mikroorganizmov, ki že naravno spreminjajo svetlobo v elektriko s pomočjo fotosinteze. Gre za precej neučinkovit proces, saj rastline absorbirajo le 25 odstotkov energije sončne svetlobe. Po drugi strani sončne celice absorbirajo še manj svetlobne energije, in sicer zgolj 20 odstotkov. Zagovorniki biofotovoltaične energije trdijo, da bi z novimi biološkimi sistemi okolju prijazno energijo lahko pridobivali precej finančno ugodno. Ena izmed mogočih rešitev v prihodnosti bodo morda velikanski »lokvanji«, prekriti z algami, ki bodo plavali na vodni gladini in delovali kot mobilne elektrarne.
Novinar
