Frutarijanstvo, pesketarijanstvo ali diharjanstvo?
Poleg vsejedcev poznamo v današnjih časih zelo različne in raznolike oblike prehranjevanja: laktovegetarijansko prehranjevanje, strogo vegetarijansko, frutarijansko, presno, makrobiotiko, postenje in številne druge.
Več vrst vegetarijanstva
Vegetarijanstvo v splošnem pomenu pomeni izogibanje mesu in izdelkom živalskega izvora, kot so usnje, krzno, svila itd. Vegetarijance ločimo glede na izbor hrane, življenjski slog in svetovne nazore. Obstaja veliko vrst vegetarijanstva. Laktovegetarijanci poleg hrane rastlinskega izvora uživajo tudi mlečne izdelke, ovovegetarijanci uživajo tudi jajca, laktoovovegetarijanstvo pa tako mlečne izdelke kot tudi jajca. Fleksiveganstvo pomeni uživanje predvsem veganske hrane, občasno, vendar redko tudi mleko, jajca in med, zlasti iz etično in ekološko manj sporne pridelave.
Posebna oblika je sadjejedstvo oziroma frutarijanstvo, ki pomeni le uživanje sadežev in plodov, kot so paprike, jajčevci, paradižnik, kumare, oreščki in semena, ne pa tudi živil živalskega izvora, zelenjave in žit.
Etični vegetarijanci se izogibajo vsem izdelkom živalskega izvora (npr. usnje, volna, krzno), prehranski vegani ali popolni vegetarijanci pa živalske izdelke izključujejo le iz prehrane. Okoljsko veganstvo zavrača uporabo živalskih proizvodov ob predpostavki, da je industrijska praksa okolju škodljiva in netrajnostna.
Semi ali delni vegetarijanci niso pravi vegetarijanci in le omejujejo uživanja mesa in izključujejo iz svoje prehrane vse rdeče meso in uživajo le ribe in perutnino.
Pesketarijanstvo pomeni, da poleg hrane rastlinskega izvora oseba uživa tudi ribe in preostalo morsko hrano, ne uživa pa perutnine in rdečega mesa sesalcev.
Več podvrst veganstva
Veganski način prehranjevanja ima prav tako več podvrst – najbolj razširjeni načini prehranjevanja so makrobiotični, presnojedski in ayurvedski, ki imajo vsako svoje značilnosti. Makrobiotiki uživajo predvsem polnozrnate žitarice, stročnice, zelenjavo in tradicionalno japonsko hrano. Ni nujno, da so popolni vegetarijanci, dovoljene so tudi ribe. Presnojedstvo je način prehranjevanja, ki ni nujno vegetarijanski. Hrano se uživa le nekuhano, nepredelano in pogosto organsko. Odvisno je od življenjskega stila. Obsegajo pa izbor surovega sadja, zelenjave, oreškov, semen (vključno s polnovrednimi žiti, npr. gaba riž), jajc, rib (npr. sašimi), mesa (npr. pršut in karpačo) ter nepasteriziranih nehomogeniziranih mlečnih izdelkov (mleko, sir, jogurt iz nepasteriziranega mleka).
Kot zanimivost – obstajajo tudi diharjanci, ki uživajo samo vodo in določene sokove.
Splošno sprejeto dejstvo je, da je življenje brez hrane nemogoče, pa vendar …
… so tudi posamezniki, ki so to prepričanje ovrgli. Obstajajo ljudje, ki hrane ne uživajo že več let ali celo desetletij in trdijo, da se hranijo le s sončno svetlobo oziroma prano. Hranjenje s tekočino se imenuje likvidarijanstvo, hranjenje z dihom, vitalno energijo ali prano pa pranojedstvo oziroma bretarijanstvo. Vendar je pri teh stvareh trebabiti skrajno previden, saj so povezane z višjo duhovno zavestjo človeka.
