Zdrava prehrana je verjetno ena izmed tem, ki se ji v današnjem času posveča največ pozornosti. A je zanimivo dejstvo, da število prekomerno težkih ljudi, tudi v mlajših starostnih skupinah, in število bolezni, povezanih s prehrano, strmo narašča.
Ni vse le v sadju in zelenjavi. Zdravo prehrano se napačno povezuje le s shujašnjem. Tudi če težav s težo nimamo ali smo zdravi, moramo jesti zdravo in uravnoteženo hrano, da bi še naprej ostali čili in zdravi.
Pravila zdrave prehrane so se z novimi raziskavami in dognanji spremenila
Prehranska piramida, sestavljena iz petih skupin živil in s prepovedanimi sladicami na vrhu, se je s sodobnejšimi dognanji spremenila. Vse več strokovnjakov postavlja na prvo mesto vodo. Priporočena dnevna količina je en liter na 25 kg telesne teže. Druga najpomembnejša skupina živil je zelenjava, nato kakovostne maščobe (maslo, olja in mastne ribe). Na četrtem mestu so sadje in škrobna živila v razmerju dva proti ena. Najmanj naj bi pojedli mesa, še manj mesnih izdelkov, zelo malo ali še raje nič pa sladkarij.
Nova prehranska piramida daje prednost raznovrstni zelenjavi, ki jo organizem nujno potrebuje za dobro delovanje in sprotno odstranjevanje kislih presnovkov iz telesa. Kakovostne maščobe nam dajo energijo. Nepogrešljive so pri presnovi v maščobah topnih vitaminov in pomembna sestavina celičnih membran.
Sadje in ogljikovi hidrati so na četrtem mestu. Sadje vsebuje sladkor, ki lahko v telesu povzroči zakisanost. Ogljikove hidrate predstavljajo krompir, žita in izdelki iz njih. Priporočljiva so polnozrnata živila. Prečiščena moka ima znižano hranilno vrednost, tako kot bel sladkor.
Mesa naj bi pojedli malo, še manj mesnih izdelkov. Na samem vrhu sodobne prehranske piramide so slaščice, ki vsebujejo sladkor in transmaščobne kisline, ki jih telo prav nič ne potrebuje, pač pa mu le škodijo.
Mleka in mlečnih izdelkov (izjema je le maslo) v sodobni prehranski piramidi ni.
Ključna sprememba nove prehranske piramide je tudi, da vsebuje vidik telesne dejavnosti za zdravje.
Biološka živila
Zdrava prehrana naj temelji na biološko pridelanih živilih in vključuje uporabo (kakovostnih) prehranskih dodatkov. Tudi neprimerna mehanska priprava in termična obdelava lahko bistveno zmanjšata prehransko vrednost živila in antioksidativni potencial v njem.
Pri izbiri živil dajmo prednost lokalno pridelanim, in ne živilom, ki prihajajo iz drugih kontinentov, držav in regij. Najboljša izbira je seveda z lastnega, domačega vrta. Če te možnosti nimamo, pa posegajmo po posebej označeni ekološko oziroma bio pridelani hrani.
Bodite pozorni na sestavine in upoštevajte nasvete strokovnjakov
Pomembno je, da se naučite brati etikete na živilih, vendar temeljito, saj na prvi pogled včasih zavajajo. Pazite na vsebnost umetnih snovi, konzervansov, emulgatorjev, E-jev in sladil (manitol, sorbitol, aspartam, ksilitol …), ki delujejo negativno na zdravje. Če izdelek ne vsebuje sladkorja, še ne pomeni, da ga nima. Sladkor se namreč lahko nahaja tudi v obliki naravnega sladkorja oziroma fruktozi.
Da bi pospešili metabolizem, je treba uživati več manjših obrokov, ki jih razporedimo skozi ves dan. Metabolizem pospešujejo tudi zeleni čaj, kava, začimbe, kot so čili, kajenski poper, cimet, ingver, kakovostne beljakovine. Strokovnjaki opozarjajo tudi na glikemijski indeks pri živilih z ogljikovimi hidrati, uravnotežen izbor kislih in bazičnih živil, izogibanje hidrogenirani rastlinski maščobi (margarine, piškoti, peciva), živalskim maščobam in predelanim oljem. V prehrano dodajte hladno stiskano olivno olje, olje oreščkov makadamia, bučno olje, svetlinovo olje, ribje olje, kokosovo olje. Opozarjajo tudi na prekomerni vnos soli, ki jih v večjih količinah vsebujejo predelani izdelki.
