Po novem poročilu organizacije Farm Animal Investment Risk and Return (FAIRR) bi lahko industrija hitre prehrane katastrofalno vplivala na globalno segrevanje. Zaradi velike odvisnosti od naravnih virov, kot so voda, zemlja in krma za živino, je živinoreja, ki je vključena v proizvodnjo izdelkov hitre prehrane, pomemben dejavnik, ki prispeva k okoljskim problemom, s katerimi se srečuje naš planet.
Kako hitra prehrana vpliva na okolje?
Trije ključni načini, na katere industrija hitre prehrane škoduje okolju, so raba zemljišč, poraba vode in emisije toplogrednih plinov. Mesne in mlečne farme so največji dejavnik sprememb v načinu rabe zemljišč na svetu, saj pogosto spodbujajo krčenje gozdov. Poleg tega ta industrija porabi tudi ogromno vode. Največji problem pa nastane v povezavi z emisijami v tem sektorju. Ocenjuje se, da bodo emisije iz kmetijstva, vključno z emisijami metana iz mesne in mlečne živinoreje, do leta 2050 predstavljale 70 % največjih dovoljenih emisij toplogrednih plinov, če bo družba izpolnila svoj cilj omejitve globalnega segrevanja na manj kot 2 °C. 
Da si lažje predstavljamo, kakšen vpliv na ozračje ima prehranska industrija, lahko za primer vzamemo govedorejo. Če bi bile krave, ki jih gojimo za prehrano, država, bi bile tretji največji onesnaževalec s toplogrednimi plini na svetu.
Pakiranje
Poleg zgoraj naštetih glavnih načinov vpliva na okolje, restavracije s hitro prehrano uporabljajo ogromno embalaže. Približno 10 % vse embalaže za živila na svetu se proizvede za hitro prehrano, pri čemer je stiropor najpogostejši živilski odpadek. Poleg tega stiropor potrebuje okoli 900 let, da se razgradi. 
Večina restavracij s hitro prehrano ponuja hrano v papirnatih vrečkah, papirnatih ovitkih in papirnatih lončkih, vendar je te izdelke zelo redko mogoče reciklirati. Večina te embalaže vsebuje premaz, ki jo naredi odporno proti maščobam, ta premaz pa lahko vsebuje tudi strupene snovi, ki se absorbirajo v telo, ko hrano zaužijemo.
V restavracijah s hitro prehrano se pogosto uporabi tudi več materiala, kot je potrebno. Ko nam hrano prinesejo v dveh minutah po naročilu, zaposleni za pultom hitro zlagajo dodatke na pladenj. Zato pogosto končamo z 10 prtički in 5 vrečkami kečapa, kar je precej potratno.
Prevoz
Tovornjaki za distribucijo prispevajo k onesnaževanju, emisijam in zastojem, kar vse prispeva k podnebnim spremembam. Poleg tega več prevoza pomeni tudi več embalaže.
Eden od znakov globalnih verig hitre prehrane je, da je hrana skoraj enaka, ne glede na to, kje na svetu se nahajamo. Kot primer, ves krompirček za McDonald’s se prideluje na istih kmetijah in pošilja v svet. Bilo bi veliko bolj trajnostno, če bi se restavracije zanašale na lokalne dobavitelje, tako da bi bil prevoz minimalen.
Onesnaženje vode
Zaradi vseh hormonov, zdravil in gnojil, ki se uporabljajo za proizvodnjo hitre hrane in pronicajo v naše vodne vire, se je kakovost vode močno poslabšala. To lahko vodi tudi k izbruhom bolezni, ki se prenašajo z vodo.
Živali
Večina mesa, jajc in mlečnih izdelkov, ki se uporabljajo v hitri prehrani, so proizvedeni na tovarniških farmah, kjer so živali prisiljene živeti v zelo krutih in nečloveških razmerah. Da bi bila industrija hitre prehrane bolj dobičkonosna, živali hranijo s hormoni, ki povečujejo rast, proizvodnjo mleka in jajc, kar lahko privede do različnih bolezni živali.
Kako lahko pomagamo?
Kot posamezniki smo sicer pri iskanju rešitev precej omejeni, saj bi morali te probleme rešiti na ravni velikanov hitre prehrane, kot so McDonald’s, KFC, Burger King in Pizza Hut. Vseeno pa lahko kot potrošniki izbiramo polnovredna živila pred predelanimi, podpiramo lokalne pridelovalce hrane ter obiskujemo restavracije, ki pripravljajo lokalno hrano. K okolju prispevamo tudi, če jemo manj mesa oziroma uživamo meso lokalnih rejcev.
Ali je McDonald’s že zdaj zgled?
Javnost je velikane hitre prehrane že pozvala k spoštovanju strožjih zahtev glede dobave mesa, porabe vode in emisij toplogrednih plinov. Tiskovni predstavnik družbe McDonald’s je v odgovoru na peticijo poudaril, da se podjetje nenehno posveča okolju in da je v letu 2018 pripravilo načrt za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Pravi, da to vključuje zmanjšanje intenzivnosti emisij v njihovi dobavni verigi s sodelovanjem z dobavitelji in kmeti, kar bi lahko do leta 2030 preprečilo izpust 150 milijonov ton emisij toplogrednih plinov v ozračje. To je enako, kot če bi za eno leto s cest umaknili 32 milijonov osebnih avtomobilov ali posadili 3,8 milijarde dreves in jih gojili 10 let.
Novinar
