Vsak tretji otrok v kriznih žariščih ne hodi v šolo

UNICEF v najnovejšem poročilu Ukradena prihodnost: mladi, ki ne hodijo v šolo opozarja, da v državah, kjer divjajo vojne ali so jih prizadele naravne nesreče, več kot 104 milijoni otrok in mladih, starih od 5 do 17 let, ne hodijo v šolo. To predstavlja kar tretjino globalne populacije otrok, ki niso vključeni v izobraževanje (303 milijone).

Poročilo preučuje izobraževanje otrok in mladih od predšolske do srednješolske starosti v vseh državah, vključno s tistimi, kjer so razglašene humanitarne krize. Ugotavlja, da v kriznih žariščih vsak peti mladostnik, v starosti med 15 in 17 let, nikoli ni hodil v šolo, kar 40 odstotkov pa jih ne bo končalo osnovnošolskega izobraževanja.

»Kadar državo prizadenejo spopadi ali naravne nesreče, so najbolj ogroženi otroci,« je dejala Henrietta Fore, izvršna direktorica UNICEF-a. »Njihove šole so pogosto uničene, poškodovane ali postanejo tarče napadov, zasedejo jih tudi vojaške sile. Otroci in mladi se tako pridružijo milijonom vrstnikov po svetu, ki ne hodijo v šolo, le redki se v šolske klopi tudi vrnejo. Na dolgi rok se mladi kot tudi njihove države soočajo s trajnimi cikli revščine.«

Manj kot 4 odstotke svetovnih humanitarnih pozivov je namenjenih izobraževanju, zato poročilo poziva k povečanju naložb v kakovostno izobraževanje, v okviru katerega se otroci in mladi šolajo v varnem okolju, od predšolskega do srednješolskega izobraževanja, tudi v državah, ki so jih prizadele kompleksne in dolgotrajne humanitarne krize.

Poročilo, predstavljeno pred 73. zasedanjem Generalne skupščine ZN, preučuje razsežnost otrok in mladih, ki ne hodijo v šolo, na globalni ravni in poudarja:

• Na svetu skoraj 303 milijone otrok in mladih, starih od 5 do 17 let, oziroma vsak peti ne hodi v šolo.
• Več kot polovica globalne populacije otrok, ki ne hodijo v šolo, odrašča v državah, ki so jih prizadele humanitarne krize.
• Revščina ostaja najpomembnejša ovira za izobraževanje na svetovni ravni, saj je za najrevnejše otroke osnovnošolske starosti 4-krat bolj verjetno, da ne bodo hodili v šolo, v primerjavi s svojimi vrstniki iz premožnejših družin.

Glede na sedanje trende se bo število mladih, starih od 10 do 19 let, do leta 2030 povečalo na več kot 1,3 milijarde, kar predstavlja 8-odstotno povečanje, ugotavlja poročilo. Zagotavljanje kakovostnega izobraževanja in boljših možnosti zaposlovanja omenjeni skupini mladih, ki predstavlja bodočo delovno silo, bo prineslo večje gospodarske in socialne prednosti.

Tajda Koblar

Novinar