Teorija čudnosti je roman Pavle Horákove, ki je v slovenščini izšel pri založbi Sanje. Zgodba, ki nam jo avtorica govori skozi Ado Sabov, se zdi na prvi pogled že prebrana in že slišana. In kako daleč od resnice je to prepričanje za bodočega bralca? Zelo, zelo daleč. Kot če bi se peš odpravili do Prage iz našega glavnega mesta in pri tem mižali. Teorija čudnosti velja za najbolj presenetljivo češko literarno delo desetletja in tega naziva ji ne moremo vzeti. Pavla Horáková je ustvarila zares čudovito delo.
Teorija čudnosti Pavle Horákove ni le roza platnica
Teorija čudnosti je knjiga rožnate barve, na kateri so narisane mačje oči. Mnogim bo to dejstvo kar precej znižalo pričakovanja, ampak stari rek ima ponovno prav. Knjige nikakor ne gre soditi po platnicah, čeprav je tudi ta premišljeno čudovita. Založba Sanje je eno izmed temeljnih čeških literarnih del zadnjega desetletja ponudila v pravem času. Ko vse sloni na dogajanju, razpletih, zapletih in hitrem tempu, je tu Teorija čudnosti. Umirjena in dih jemajoča knjiga, ki bralca ustavi in mu narekuje tempo, primeren branju ter uživanju.
Ada Sabova se na prvi pogled morda zdi stereotipna, mlada urbana intelektualka. Razočarana je nad odnosi, predvidljivim vzorcem, ki se ga je navzelo njeno življenje, in predvsem naveličana svoje službe na Inštitutu za interdisciplinarne humanitarne študije človeka. Potihem pa jo razveseljuje nenavadno razvedrilo … Njeno pozornost pritegnejo manjše, očitno naključne nenavadne podrobnosti, ki jih vidi plesati povsod okoli sebe, nato pa ugotovi, da njihovo pojavljanje dejansko sledi določenim vzorcem, kar ima za posledico nečesa, kar skrivoma poimenuje teorija čudnosti. Rastoča obsedenost z iskanjem pogrešanega sodelavkinega sina Ado postavi na novo pot – in njeno lično, predvidljivo življenje nenadoma naredi povsem nepričakovan zasuk.
Pavla Horáková naj bi sebe kar močno projecirala v glavni lik Teorije čudnosti. Take knjige so lahko izjemne ali pa predmet razočaranja. K sreči Teorija čudnosti ni slednje dejstvo, ampak izjemno delo češke avtorice. O podobnostih lika in avtorice ne morem komentirati, a če gre soditi po liku, je lahko češka avtorica prav čudovita oseba. Medtem ko ima mnogo zgodb s pametnimi in intelektualnimi glavnimi liki težavo z razumevanjem njihove stiske, se temu v tej zgodbi izognemo. To ne pomeni, da Ado v celoti razumemo, ker je ne. Nikoli ne bomo v celoti razumeli druge osebe ali lika, če se postavimo na mesto bralca. Trudimo se jo razumeti in lepo se počutimo ob tem, ko se lahko v neki stvari povežemo z glavnim likom. Tudi moški del bralcev naj ne bo sramežljiv, če bere knjigo z roza ovitkom in glavno junakinjo. Saj smo to oviro že davno preskočili, kajne?
Teorija čudnosti: Pavla Horáková, prevedla Anjuša Belehar, založba Sanje, 400 strani.
Že kar nekaj časa je minilo, odkar sem v knjigi tako užival, brez da bi dejansko prejemal veliko odgovorov. Morda je na nek način to v meni sprožila Sally Rooney, a iz popolnoma drugih razlogov. Če so pri njej glavni odnosi med ljudmi, se Horáková v Teoriji čudnosti ukvarja predvsem s samim likom. Ada Sabova je intelektualna, načitana in razgledana, a jo avtorica pametno »ustvari človeško«. Kljub temu, da gre za uspešno osebo, je Sabova lahko čisto vsak izmed nas. V prvi vrsti je oseba, ki jo tarejo normalne reči in preveč razmišljanja. Nekaj mističnega in obenem ranljivega je v branju dogodkov glavne osebe, ki po večini le opazuje in razmišlja. Knjiga ne potrebuje nekih iz trt izvitih zapletov, da bi bila zanimiva. Je čudovit preglep vsakdana, ki smo ga doživeli tudi bralci. V tem je njen čar.
Teorija čudnosti je eno boljših del zadnjih let
Teorija čudnosti ne spada v trenutni trend knjig, ki polnijo police, ampak ustvari popolnoma svojega. Morda prav zaradi podobnosti z normalnim življenjem uživa tako priljubljenost ali morebitno odvračanje bralcev. Knjiga je za vse tiste, ki ta trenutek razmišljajo o tej stvari, pa jih v naslednjem trenutku premami nekaj drugega. Za intelektualce po duši in opazovalce po srcu. Pavla Horáková je zadolžena za enega najboljših romanov, ki sem jih prebral v zadnjih letih in v meni dobila novega oboževalca. Vsaka podobna knjiga bo zdaj trpela zaradi pričakovanj in dvoma: »Ali je res boljše od Teorije čudnosti?«
Recenzijo nam je omogočila založba Sanje.
Urednik portala Student.si
