Ponovno poplavljanje obalnih mokrišč je lahko priložnost za sodelovanje z naravo in uporabo dviga morske gladine v boju proti podnebnim spremembam, pravijo znanstveniki. Študija obalnega močvirja na Škotskem je namreč pokazala, da lahko emisije ogljika zadrži v blatu.
Leta 2018 je bil obnovljen del rezervata Skinflats RSPB v bližini Falkirka. »Zdaj se skorajda ne razlikuje od slanega močvirja, ki je tu že več sto let,« je dejala Allison Leonard iz RSPB. »Preden smo to storili, smo opravili veliko raziskav in študij, ko pa je bilo treba porušiti morski zid, je bilo to zelo preprosto. Vzameš bager in se lotiš dela.«
Ko je voda našla pot v notranjost, je Leonardova pojasnila, da je narava naredila svoje. »Resnično vidimo, da se divje živali odzivajo.«
Profesor William Austin z Univerze St Andrews, ki je preučeval naravno obnovo območja, je pojasnil, da je omogočanje vrnitve morja ustvarilo življenjski prostor in priložnost za shranjevanje tako imenovanega modrega ogljika.
»To je ogljik, shranjen v rastlinah in tleh,« je pojasnil. »V teh [solinah] se kopičijo zaloge ogljika, ki bi se sicer kot toplogredni plin znašel v ozračju. Tukaj lahko preštejemo rastlinske vrste, živali, opazujemo ptice brodolomke, ki začnejo prihajati in uporabljati to območje.« Za BBC News je še povedal, da so poleg pozitivnih sprememb v naravi opazili tudi kopičenje organskih snovi v tleh, ki vsebujejo veliko ogljika. Zato so ti habitati za njih tako zelo zanimivi.
Podnebni vrh COP26 se je v Glasgowu že končal, Austin pa je predlagal, da bi lahko bili zaščita, obnova in celo ustvarjanje novih mokriščnih habitatov dragocen del prizadevanj Škotske za doseganje neto ničelnih emisij. »Ta območja za nas prevzamejo del toplogrednih plinov. Zato moramo sodelovati z naravo, da bi dosegli ravnovesje neto ničelne vrednosti,« je dejal. »Seveda pa moramo medtem zmanjšati svoje emisije.«
Novinar
