Dinozavri so Zemlji kraljevali v obdobju mezozoika, torej pred 205 do 65 milijoni let pred našim štetjem. Za njihovo izumrtje je bil najverjetneje odločilen padec meteorita, ki so mu sledile velike spremembe podnebja. O njihovem obstoju nam zato danes pričajo le fosilni ostanki, na primer kosti in odtisi stopinj.
V filmu Jurski park so raziskovalci našli komarja, ujetega v jantar, s krvjo in DNK dinozavra, kar jim je omogočilo, da so dinozavre ponovno oživili. Čeprav se scenarij sliši precej znanstveno podprt, v realnosti vse skupaj ni tako preprosto.
Najti komarja iz časov, ko so na Zemlji vladali dinozavri, ni tako nemogoče, vendar jantar večinoma ohrani le ogrodje, ne pa tudi mehkih tkiv in krvi. Tudi če bi našli ohranjeno kri, to še ne pomeni, da ta vsebuje DNK. Znanstveniki so namreč že uspeli pridobiti rdeče krvničke iz fosilizirane kosti dinozavra, žal pa v njej ni bilo DNK. Dednina je tudi zelo občutljiva, saj jo lahko poškodujejo svetloba, voda in onesnaženje.
Obstaja pa metoda, s katero bi lahko poustvarili dinozavre brez njihove DNK, ki temelji na ideji, da bi evolucijo sprožili v obratni smeri. Znanstveniki bi kot izhodišče vzeli sodobnega potomca dinozavrov, na primer ptico ali aligatorja. Potem bi s spreminjanjem določenih genov ustvarili bitje, ki bi spominjalo na dinozavra. Določene spremembe sploh ne bi zahtevale dodajanja genov, temveč le uravnavanje rastnih faktorjev in drugih snovi, ki narekujejo razvoj bitja. Štiri glavne razlike med dinozavri in današnjimi pticami so rep, sprednje okončine oziroma peruti, dlani in gobec ali kljun.
Znanstvenikom je z blokiranjem zgolj dveh proteinov že uspelo spremeniti kokošji kljun v gobec. Druga skupina znanstvenikov je ustvarila kokoš z zobmi. Obojim pa je skupno, da so poskušali ustvariti bitje, ki bi izgledalo kot zgodnji celurozaver (na spodnji sliki).
Glede na hiter razvoj znanosti in genetike bi lahko sklepali, da bo znanstvenikom v prihodnosti uspelo ustvariti bitja, ki spominjajo na dinozavre, s čimer bi Jurski park lahko postal resničen. Predvsem metoda CRISPR, o kateri je v zadnjem času veliko govora, ponuja precej možnosti.
Vendar poustvarjanje izumrlih živali odpira mnogo etičnih vprašanj in pomislekov. Konec koncev so že gensko spremenjeni organizmi (GMO), ki jih gojimo za prehrano, tema, o kateri potekajo burne razprave. Prvi korak v smeri poustvarjanja dinozavrov bi lahko predstavljala oživitev živih bitij, ki so izumrla zaradi človeka. V ta namen določeni projekti že zbirajo in hranijo celice ogroženih živali, ki bodo morda kmalu izumrle. Vsekakor pa se s poskusi poustvarjanja dinozavrov lahko naučimo precej o evoluciji in genetiki, morebitni uspešni primeri umetno ustvarjenih dinozavrov pa bi pritegnili veliko zanimanje javnosti za znanost (kar je uspelo že filmu Jurski park).
Novinar
