Vsako leto pred prvim novembrom govorimo o problematiki nagrobnih sveč. Slovenci smo namreč eden od vodilnih narodov po porabi nagrobnih sveč. Same sveče niso nevaren odpadek, škodljivo pa je njihovo odstranjevanje. Več kot 95 odstotkov sveč v Sloveniji ima ohišje iz PVC plastike, ki pa zaradi svojih lastnosti ni primerno za snovno reciklažo. Pri razkrajanju te vrste plastike se namreč sprošča škodljiv klor.
Vsak Slovenec v povprečju porabi 12 sveč na leto, kar nas uvršča na največ porabljenih sveč na prebivalca in med tri najbolj potratne evropske države po porabi nagrobnih sveč. Povedano drugače, skupna poraba sveč v Sloveniji znaša 16 milijonov na leto, zanje pa po nekaterih podatkih odštejemo 32 milijonov evrov. Največ nagrobnih sveč prižgemo prav na dan spomina na mrtve.
Čeprav je odpadne sveče mogoče reciklirati, pri nas nadzor nad ravnanjem s temi odpadki močno šepa. Sveč pooblaščene družbe nočejo odpeljati, okoljski inšpektorat pa nima pravnih podlag za ukrepanje. Zato se okoli 1.000 ton teh lahko vnetljivih odpadkov še od lani kopiči na dvoriščih komunalnih podjetij. Tako nagrmadene pomenijo veliko potencialno požarno nevarnost in grožnjo za zdravje ljudi, živali in okolje.
Kakšne so alternative?
Na trgu najdemo tudi biorazgradljive sveče, lahko pa prižgeš čajno svečko ali sveče iz odpadnega olja. Vendar zakaj bi na nagrobniku moralo kaj goreti? Pojdi k reki in poišči kamen v obliki srca ter nanj napiši lepo misel, na kamen nariši srce ali pa ga poslikaj z barvami. Prav tako lahko izdelaš ali kupiš lesene sveče oziroma kipec v obliki angelčka.
Poraja se tudi vprašanje, zakaj sploh prinašamo na nagrobnike toliko sveč? Veliko Slovencev tekmuje med seboj, kdo bo imel največ prižganih nagrobnih sveč. Nekateri sveče prinašajo zaradi spomina, nekateri pa, ker se to pač spodobi. Tukaj pride na plano slovenska mentaliteta, češ, kaj bodo pa sosedi rekli, če bo naš nagrobnik brez sveč in ognja? Zapomni si, važen je spomin na ljubljeno osebo, ne pa kup sveč, ki se ne bodo nikoli razgradile.
Novinar
