Mlademu človeku, ki je postavljen pred izbiro akademske poti, bi svetovala, da pri odločanju sledi različnim kriterijem. Morda ne bo dovolj, če imamo pred očmi le predviden cilj, saj bo pred njim treba opraviti naporno pot. Prav tako določena predstava o cilju (naj bo to poklic ali vloga v družbi, ki jo želimo zavzeti) morda ne bo povsem sovpadla z dejansko izkušnjo in predvsem s sadovi večletnega razvoja ter življenjskih korakov, ki jih opravimo v času študija. Proces odločanja bo najprej pomenil zahtevno pot spoznavanja samega sebe. Ta vključuje prepoznavanje svojih študijskih interesov, posebnih talentov, končno pa tudi prepoznavanje svojih življenjskih vrednot in premišljevanje o stilu življenja, ki bo najbolj omogočal njihovo izpolnitev. Po mojem mnenju je treba imeti pred očmi širšo vizijo svojega življenja, saj bo tudi izbrana akademska/poklicna pot postala predvsem del te širše vizije.
Velja pa omeniti tudi radost osebne izpolnitve, ko svojo vlogo, svoj poklic lahko opravljamo z veseljem in žarom. Zdi se, da pri izbiri poklicne poti iščemo kraj, kjer lahko s kar največ veselja izpolnimo in uporabimo svoje talente ter interese. To je obenem kraj, kjer lahko kar največ podarimo drugim ljudem. Človeku je v največje zadoščenje, kadar lahko deluje, ustvarja in je aktiven v svoji dejavnosti. Radost izpolnitve pa doseže, kadar deluje v interakciji s svetom in drugimi ljudmi, ko delo obarva v osebne barve in ga opravlja po lastnih zmožnostih – ko torej daje na razpolago to, kar ima sam, drugim ljudem, svojim bližnjim ali širši družbi.
Sama sem pred leti izbrala študij teologije. Zdi se, da se gibljem na področju in v smeri, ki je primerna zame. Področje teologije mi je domače, ker omogoča iskanje globin in pridobitev znanja s širokega polja humanistike, študijske teme pa poleg intelektualnega napora vključujejo zlasti osebno angažiranost. Opažam, kako me študij oblikuje in me, čeprav preživim kar precej časa za knjigami, približuje sočloveku. Teologija mi ne poglablja le pogleda v kompleksnost sveta in človeka, temveč mi tudi pomembno odstira globine krščanske vere, medtem ko stremi k razumevanju in razmisleku. Kakor so namreč dejali že veliki teologi v preteklosti, verjamem, da tudi danes velja, da: »Vera išče razum.« – S tem pritrjujem geslu, ki je obenem vodilo naše fakultete.
Avtorica: Tjaša Rozman
