Rekordni vročinski valovi, celo hujši od tistih, ki so nedavno zajeli severno-zahodno Ameriko, naj bi v prihodnosti postali pogostejši. Nova študija predstavlja kritično opozorilo, da podnebna nevarnost predstavlja vse hujše življenjsko tveganje.
Osupljivi temperaturni ekstremi, ki so jih prebivalci pacifiškega severo-zahoda in Avstraliji občutili med leti 2019 in 2020, so točno to, o čemer govorijo znanstveniki. Študija kaže, da bodo močno poseljena območja v Severni Ameriki, Evropi in na Kitajskem v prihodnosti utrpela največje rekordne vročinske valove. Računalniška simulacija v študiji nakazuje, da naj bi imele nekatere lokacije v Ameriki za kar 18 stopinj Celzija višje temperature od povprečnih.
Preprečimo najhujše
Priprava za tovrstne dogodke je nujna, svarijo znanstveniki, saj bi lahko povzročili na tisoče prezgodnjih smrti. Raziskovalci že vedo, da bodo vročinski valovi z naraščanjem podnebne krize vse pogostejši. Vročinske valove običajno raziskujemo s pogledom v preteklost, kar pa lahko privede do lažnega občutka varnosti. Nova študija prvič gleda v prihodnosti, piše The Guardian.
Odkrila je, da bodo vročinski valovi, ki so v preteklosti podrli rekorde za približno 5 stopinj celzija, v prihodnosti postali dva do sedemkrat verjetnejši. Taki ekstremni vročinski valovi so nemogoči brez globalnega segrevanja ozračja. Ranljivost Severne Amerike, Evrope in Kitajske je osupljiva, pravi Erich Fischer iz ETH Zurich v Švici, vodja raziskave. »Tukaj vidimo največje skoke v rekordnih dogodkih. To je zares zelo zaskrbljujoče,« pravi.
»Številni kraji niso niti približno videli, kaj je možno, celo v današnjih pogojih, saj je pogled zgolj v preteklost zares nevaren.« Študija je tudi pokazala, da bi ti rekordni dogodki lahko prišli v ostrih skokih, ne postopoma. Na to se je zelo težko pripraviti.
Podnebno segrevanje ozračja moramo ustaviti
Prof Michael Mann iz Pennsylvania State University, ki ni bil del raziskave, pravi: »Ta študija poudarja nekaj, kar se je pokazalo v rekordnih vremenskih ekstremih, ki smo jih videli letos poleti. Nevarne podnebne spremembe so tu in zdaj nam preostane samo to, da ugotovimo, kako nevarne smo jim pripravljeni postati.«
»Če kaj, ta najnovejša študija in naša raziskava podcenjujeta potencial za smrtonosne vročinske ekstreme v prihodnosti, če ne bo več podnebnih ukrepov,« še dodaja. Nova študija je bila objavljena v reviji Nature Climate Change in poudarja: »Razbijanje rekordov je (trenutno) zelo redko, vendar njihova pričakovana verjetnosti v prihodnjih treh desetletjih strmo narašča«.
Študija kaže, da je čim hitrejše zmanjšanje emisij nujno potrebno. Raziskovalci opozarjajo, da so rekordni temperaturni dogodki v preteklosti imeli ogromen vpliv. Vročinski val v Rusiji leta 2010 je ubil 55 000 ljudi in uničil za 15 milijard pridelkov. Evropski vročinski valovi leta 2003 so povzročili 70 000 prezgodnjih smrti.
»V zadnjem mesecu so bili v Severni Ameriki podrti temperaturni rekordi, Evropa in Kitajska pa se spopadata z uničujočimi poplavami. Več kot očitno je, da podnebne spremembe vplivajo na planet,« je dejal Vikki Thompson z Univerze v Bristolu v Veliki Britaniji. »Potreba po razumevanju, kaj se lahko zgodi v prihodnosti, je ključnega pomena, da se lahko prilagodimo.«
»Dobra novica je, da lahko preprečimo najslabši možni primer, prikazan v tej študiji,« dodaja. »Če emisije začnejo padati takoj in hitro, se tveganje za razbijanje rekordov zmanjša za približno 80 %, kaže študija. Upamo, da bodo odločevalci uporabili te dokaze in pokazali potrebo po globalnem zmanjšanju emisij.«
Urednica revije Študent
