Katastrofalne poplave, kot smo jim bili ravno priča v Evropi, bi lahko postale bolj pogosta posledica globalnega segrevanja, trdijo znanstveniki. Visoko resolucijski računalniški modeli namigujejo, da bi v najslabšem primeru nevihte do konca stoletja postale kar 14-krat bolj pogostejše. Počasneje, kot se nevihta premika, več dežja izpusti na majhno območje in večje je tveganje za resnejše poplave.
Raziskovalci so že vedeli, da višje temperature zraka, ki nastanejo zaradi podnebne krize, pomenijo, da atmosfera lahko zadrži več vlage. To je posledično vodilo do več ekstremnih deževij. Nadaljnja raziskava pa je prva ocenila vlogo počasno premikajočih neviht v ustvarjanju ekstremnih deževij v Evropi.
Nas čaka še hujše vreme?
Projektirane nevihte v študiji se premikajo še počasneje kot tiste, ki so zajele Nemčijo, Nizozemsko in ostale države v preteklem tednu in bi tako vodile k še bolj ekstremnemu deževju in poplavah. »Simulacije sporočajo, da lahko pride do še hujšega,« pravi vodja raziskave Abdullah Kahraman iz Univerze v Newcastlu v Veliki Britaniji.
Prof Lizzie Kendon iz UK Met Office pravi: »Ta študija kaže, da lahko pri globalnem segrevanju pričakujemo tudi veliko več počasnih neviht, poleg vse bolj intenzivnih deževij. To je zelo relevatno za nedavne poplave v Nemčiji in Belgiji, ki opozarjajo na katastrofalne učinke počasno premikajočih se neviht«.
Znanstveniki menijo, da je vse hitrejše segrevanje Arktike tisto, ki ustavlja vremenske sisteme, in sicer z upočasnjevanjem visokih vetrov. Ta fenomen je že bil povezan z uničujočimi vročinskimi valovi v Rusiji in poplavami v Pakistanu.
Pazljivo avgusta
Študija je pokazala, da do največjega povečanja počasi premikajočih se neviht pride poleti, piše The Guardian. »Poleti, še posebej v avgustu, pride do največjega povečanja v večjem delu evropske celine,« pravi Kahraman.
Presenečen je bil, da modeliran vpliv sega do mrzlih severnih delov Evrope: »Odkrili smo, da celotna Evropa, tudi Velika Britanija in Skandinavija, doživlja tako počasne ekstremne potenciale za deževne nevihte,« je dejal.
Intenzivnost in obseg nedavnih poplav v zahodni Evropi, v katerih je umrlo več kot 180 ljudi, sta šokirala podnebne znanstvenike. Ti namreč niso pričakovali podiranje rekordov na tako velikem območju in tako hitro.
Angela Merkel je v soboto obiskala eno najbolj prizadetih območij in dejala: »Pospešiti moramo boj proti podnebnim spremembam.« Številni podnebni znanstveniki so dejali, da globalno segrevanje povzroča bolj pogoste in intenzivne ekstremne vremenske pojave.
Vpogled v prihodnost
Študija, objavljena v reviji Geophysical Research Letters, je uporabila računalniške modele z resolucijo 2 km, iste, kot jih uporabljajo v napovedovanju prihajajočega vremena. Raziskovalci so ocenili spremembe v počasi premikajočih se nevihtah na primeru, kjer se ogljikovi izpusti ne zmanjšajo, pač pa se povečujejo.
»To nam daje zelo uporaben pogled na to, kako se podnebje lahko spremeni, če ljudje ne spremenijo svojih izpustov in vedenja, zato menim, da je glede tega to uporabno,« pravi Kahraman.
Analiza je ena prvih, ki modelira podnebje celotne Evrope na tako majhni resoluciji. Ekipa si želi preučiti počasi premikajoče nevihte v drugih primerih, kjer so izpusti v prihodnosti manjši. Kljub temu pričakujejo, da bo povečana frekvenca takih neviht ostala.
»Vlade po vsem svetu so bile prepočasne pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in globalno segrevanje se še kar povečuje,« pravi prof Hayley Fowler iz Univerze v Newcastlu in članica raziskovalne ekipe.
»Ta študija sugerira, da bodo spremembe v ekstremnih nevihtah močne in da bodo povzročile povečano frekvenco uničujočih poplav v Evropi. To je poleg trenutnih poplav v Evropi budnica, ki jo potrebujemo, da pripravimo izboljšane sisteme za opozarjanje in upravljanje v sili«.
Urednica revije Študent
