Najbolj nenavadni muzeji na svetu (del 1)

Podvodni muzej sodobne umetnosti (MUSA) se nahaja na dnu Karibskega morja. Razstava z imenom Tiha evolucija sestoji iz več kot 400 eksponatov iz silikona in cementa, ki upodabljajo lokalne ljudi v naravni velikosti. Ustvaril jih je kipar Jason deCaires Taylor. Ideja se mu je porodila v okviru okoljskega projekta za varstvo uničenih grebenov. Na umetno ustvarjenem grebenu iz njegovih skulptur se namreč postopoma že naseljujejo korale in drugi morski organizmi. Muzejska zbirka pa tako postaja del naravnega ekosistema. Da si jo lahko ogledaš, se moraš potopiti deset metrov globoko.

Najbrž se strinjamo, da so negovani lasje lahko zelo očarljivi. 16.000 primerkov las, ki naravnost strašljivo visijo s sten in stropa, pa je že stvar precej posebnega okusa. Po legendi naj bi se vse skupaj začelo, ko je lokalnemu lončarju Chezu Galinu draga prijateljica ob slovesu poklonila pramen svojih las. Ta jih je izobesil v svoji delavnici in obiskovalcem pripovedoval o svoji nesrečni ljubezni. Ženske so mu iz naklonjenosti do zgodbe začele podarjati še svoje lase. Iz hitro naraščajoče zbirke je tako nastal muzej, ki je svoja vrata odprl leta 1979. Lastnice najlepših pramenov vsako leto nagradijo s počitnikovanjem v Kapadokiji.

Muzej Les égouts de Paris sestavlja več kot 2000 kilometrov podzemnih predorov, kjer se obiskovalec seznani z delovanjem sistema odplakovanja ter čiščenja vode vse od antičnih časov dalje. Poudarek je na zgodovini kanalizacije Pariza. Ta velja za eno najstarejših, saj se je začela razvijati že v 13. stoletju. V podzemnih galerijah se lahko na lastne oči in nos prepričaš, kako so za odplake skrbeli nekoč in kako kanalizacijske naprave delujejo danes. Brez skrbi, muzejski prostori so opremljeni z ustrezno razsvetljavo in prezračevalnim sistemom.

V okolici Amsterdama se od leta 2008 nahaja muzej Corpus v obliki človeškega telesa. Visok je kar 35 metrov. Gre za izobraževalni muzej, ki opozarja na pomen zdravih življenjskih navad za normalno delovanje organizma vse od spočetja dalje.

Po vstopu v muzej skozi orjaško koleno te nato vse do možganov nadvse zanimiva pot vodi po dvoranah, ki imajo obliko notranjih organov. Tam se lahko na interaktiven način seznaniš z delovanjem najpomembnejših življenjskih funkcij, kot so dihanje, bitje srca ter procesi v možganih, trebušni votlini in še marsikaj drugega.

Za marsikoga sodi Museum of Death v Hollywoodu med najkontroverznejše projekte, kar jih je svet videl. Ustanovljen je bil leta 1995 z namenom preseganja tabujev smrti in umiranja, pred kratkim pa smo bili priča odprtju podružnice v New Orleansu. Zbirka vključuje nazorne fotografije ljudi pred usmrtitvijo, posnetke prometnih nesreč ter resničnih prizorišč umorov in prizorov iz mrtvašnic. V posebnem prostoru so predmeti, povezani z balzamiranjem in pogrebi. Na ogled je postavljena tudi zbirka lobanj. Iz očitnih razlogov je pretirano občutljivim ljudem, otrokom in nosečnicam vstop v muzej prepovedan.